Slovenija in Francija: Pogoj za uspeh je močna rast

Delovno srečanje finančnih ministrov Slovenije in Francije je bilo namenjeno izmenjavi stališč o naporih za spodbujanje gospodarske rasti v območju evra, strukturnih reformah in boju proti davčnim goljufijam. Dušan Mramor in Michel Sapin se po pričakovanjih nista mogla izogniti tudi pogovoru o najbolj perečem evropskem vprašanju, Grčiji.

Škoda, ki jo je povzročila gospodarska kriza, je bila po besedah francoskega ministra za finance in javni proračun velika, njeno intenziteto pa sta na svoj način občutili obe državi. »Odpravimo jo lahko le z močno in učinkovito gospodarsko rastjo,« je na skupni tiskovni konferenci po koncu srečanja s predstavniki slovenske vlade dejal Michel Sapin, pri čemer je poudaril zlasti pomen uspešnega in hitrega uresničevanja Junckerjevega naložbenega načrta. Slovenija in Francija si obe želita večje vključenosti in dobrega sodelovanja z investicijskimi bankami ter upata, da bosta pri izvajanju projektov pritegnili čim več zasebnih partnerjev.

Po Sapinovih besedah imamo glede zagotavljanja nadaljnje gospodarske rasti »enake skrbi.« Francija, kot je dodal, bi z veseljem zabeležila takšno rast, kot jo je v zadnjem obdobju Slovenija. Pri tem je imel v mislih podatke, ki jih je včeraj objavil državni statistični urad in po katerih je gospodarska rast v državi lani realno znašala 2,6 odstotka. Za primerjavo, rast v Franciji se je v letu 2014 povečala samo za petino odstotka.

V zadnjih letih storjenega veliko

Znaten del srečanja je bil namenjen izmenjavi stališč o strukturnih reformah in zmanjšanju javnega primanjkljaja. Minister Mramor je med odgovarjanjem na vprašanja novinarjev dejal, da bo treba v letošnjem letu sprejeti obsežne strukturne ukrepe, če Sloveniji želi predstaviti uresničljiv proračun za leti 2016 in 2017. Kratkoročne ukrepe, ki jih je država doslej sprejemala za zniževanje javnih izdatkov, bo treba spremeniti v dolgoročne, je povedal slovenski minister za finance. Francoski gost je na drugi strani dejal, da sta državi glede sprejemanja strukturnih reform v zadnjih letih storili veliko, v tej smeri pa morata nadaljevati tudi v prihodnje.

Mramorjevo stališče, da morajo za vse države članice veljati EU enaka pravila, ko gre za izpolnjevanje obveznosti, ki so jih v zvezi z zmanjševanjem proračunskih primanjkljajev dale Bruslju, je Sapin opisal kot nekoliko strogo, a v isti sapi je dodal, da so zahteve evropske komisije po zmanjšanju deficita povsem legitimne in da jih bo Francija uresničila v predpisanih časovnih okvirih. Država po njegovih besedah to mora izvesti, saj je vodenje stabilnih javnih financ navsezadnje v njenem lastnem interesu.

Grčija naj ostane v evru

Boj proti davčnim prevaram, pri katerem Francija po besedah Mramorja beleži zelo dobre rezultate, predstavlja enega od pomembnih načinov polnjenja državnih blagajn. Na tem področju se stališča obeh držav ujemajo. Francoski minister je potrdil, da sta s slovenskim kolegom spregovorila tudi o reševanju grškega vprašanja. Kot je dejal Sapin, vladi o državi razmišljata vsak na svoj način, a imata enake cilje. »Želimo si, da bi Grčija ostala v območju evra, ker bi bile vse druge možnosti slabe, predvsem za Grčijo.« Francoska in slovenska vlada si želita, da bi Atene ob spoštovanju volje ljudi spoštovale tudi zaveze, ki so jih dale drugim evropskim državam.