Tiskane izdaje
Znano je, da si predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak in prvak Desusa Erjavec javno nista bila naklonjena. Kožuhova je večkrat dejala, da Erjavec in Desus ne moreta predstavljati upokojencev, Erjavec pa ji je vračal s pikrimi pripombami, da se vede kot teta iz ozadja, ker je podprla Zorana Jankovića pred volitvami leta 2011. Na letošnjem marčnem kongresu Desusa je Erjavec od delegatov dobil nalogo, da mora stranka izboljšati odnose s številčno močno zvezo društev upokojencev, kar se je zgodilo pred poletjem, ko sta na skupnem srečanju sklenila zavezništvo za obrambo pokojnin. Skupne točke sta našla tudi na področju nepremičninskega davka, ki da je preveč obremenjujoč, in pri podpori intervencijskemu zakonu, ki bi omogočil večji priliv v zdravstveno blagajno. Ta, denimo, ni dobil podpore v koaliciji zaradi nasprotovanja Državljanske liste.
Zdus in Desus sta včeraj še izpopolnila sodelovanje s tem, da je zveza društev upokojencev zadolžila (!) Erjavca, naj v koaliciji zastopa njihove interese in ne dovoli, da bi vlada v okviru varčevalnih ukrepov vzela regres upokojencem. »Pričakujem, da bosta vlada in koalicija nehala razmišljati o ukinitvi regresa, če bodo vztrajali, bo stranka Desus morala razmisliti, kako nadaljevati in kakšna je naša vloga v koaliciji, če nimamo moči ubraniti interesov upokojencev,« je ob morebitnem neuspehu Erjavec napovedal odhod iz koalicije.
Varčevanje za vse
Interes lobija upokojencev ni edini v tej državi, je pa najglasnejši, najbolj transparenten in v sistemu sestave koalicijskih vlad tudi zelo politično močen. Ob sprejemanju proračuna in s tem povezanimi ukrepi so se okrepili tudi drugi antagonizmi med interesnimi skupinami. Združenja delodajalcev ostro nasprotujejo uvedbi novih ali povišanju sedanjih davščin, politično zaslombo pa iščejo predvsem v Državljanski listi in pri premierki Alenki Bratušek. Odmerjenemu zvišanju davščin niso povsem nenaklonjeni v SD, zato pa absolutno nasprotujejo morebitnim posegom v socialne transferje, pri čemer jih podpira tudi večina sindikalnih central.
Pomemben konflikt nastaja tudi glede reorganizacije lokalne samouprave, kjer so se župani in politične stranke z močnejšo podporo na podeželju povezali v odločno fronto za obrambo podeželja.
Delovanje interesnih skupin se najbolje kaže na področju nepremičninskega davka – ministrstvo za finance se je že umaknilo pri davku na sakralne objekte ter nekoliko popustilo pri obdavčitvi kmetijskih zemljišč in gozdovih. Kljub temu kmečka interesna združenja zaradi davka napovedujejo splošni upor.
Redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Tine Stanovnik pravi, da je »absolutno nesprejemljivo, da bi katera interesna skupina zahtevala, da jo ukrepi obidejo«. Vlada usklajuje interese različnih skupin in mora upoštevati interese države kot celote, zato ni mogoče a priori izločiti nobene interesne skupine. Težave so z Desusom, »ki pa ni politična stranka v pravem pomenu, ampak prav interesna skupina«. Stanovnik predlaga »razumno« varčevanje pri višjih pokojninah in drugih odhodkih, tudi pri plačah v javnem sektorju. »A brez linearnih posegov, potrebni so ciljani ukrepi.«
Preprečiti drsenje v periferijo
Redna profesorica na FDV Danica Fink-Hafner, ki se ukvarja tudi s proučevanjem interesnih skupin in lobiranjem v EU, meni, imajo kratkoročni ukrepi dolgoročne posledice ter bi morali biti premišljeni in oblikovani. Treba je tudi odgovoriti na vprašanja, katere so razvojne prioritete Slovenije v okviru globalnih in evropskih trendov družbenih, ekonomskih in političnih sprememb. Kaj je v treba posebej državno-proračunsko podpirati in bi preprečilo drsenje Slovenije med periferne države? Kaj družbeno-razvojno (ne v ozko ekonomističnem smislu) gledano niso prioritete in kako na teh področjih ustvariti 'varovalne mreže' pred zdrsom v socialne probleme in revščino? »Pristop 'deli in vladaj' morda lahko kratkoročno ohrani oblast posamični vladi in začasno zadovolji zunanje nadzornike upravljanja finančne in ekonomske krize v Sloveniji, a preusmerja pozornost z 'velike razvojne slike' na zelo ozko opredeljene družbeno-politične konflikte in pomaga pri spreminjanju Slovenije v smeri globalnega položaja dežel tretjega sveta.«
