Tiskane izdaje
Ljubljana - Je Slovenija pripravljena sprejeti in sposobna poskrbeti za več kot 2000 prosilcev za azil, če bi se na ravni EU dogovorili za takšne »obvezne kvote«? Ali se lahko v Ljubljani ponovijo prizori iz Budimpešte? Kako bi pri nas ravnale oblasti? Vprašanj, povezanih z begunsko humanitarno krizo, je še cela vrsta.
»Slovenija bi poskrbela za vse migrante, ki bi prišli. Intenzivno se pripravlja na to opcijo,« je včeraj, kot že večkrat v zadnjih dneh, zagotovil Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Do prihodnjega tedna naj bi bile vsaj okvirno znane lokacije, kjer bi lahko uredili tako izpostave azilnega doma (za tiste, ki bi v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito) kot izpostave centra za tujce (za tiste, ki bi ilegalno prestopili mejo, ne bi zaprosili za azil in bi jih bilo mogoče vrniti v državo tranzita ali izvora) in nastanitvene centre, ki bodo namenjeni tistim, ki ne bodo zaprosili za mednarodno zaščito, a jih, zaradi razmer v domovini, tja ni mogoče vrniti. V to skupino spadajo, denimo, Sirci, Afganistanci, Eritrejci, Somalci in drugi z vojnih žarišč. V primeru prihoda velikega števila beguncev v Slovenijo je pričakovati, da bo največ prav teh, ki si bodo čez našo državo utirali pot do cilja, ki so najpogosteje Nemčija, Švedska, tudi Velika Britanija.
Stvar dogovora na ravni EU
Tudi na Madžarskem je ta skupina daleč največja. Nočejo, da bi jih policija registrirala, nočejo v noben center in poskušajo čim prej nadaljevati pot. Ali se lahko pri nas zgodi, kar se te dni dogaja v Budimpešti? »Mi bomo naredili vse, da takšnih situacij ne bi bilo, ker to niti ni dobro za te ljudi, niti ni ustrezno, saj prihajata jesen in zima, zagotoviti pa moramo tudi normalno delovanje države,« je odgovoril Šefic in dodal, da bodo ustrezno poskrbeli tudi za ljudi, ki ne bodo hoteli ostati tukaj.
»Slovenija mora spoštovati evropski pravni red. Ljudi, ki pridejo sem, ne moremo kar preposlati v druge države. Tega Slovenija ne more in ne sme. Bodo pa imeli tukaj prosto gibanje, torej jo bodo lahko zapustili, a bo obstajala velika možnost, da jih bodo druge države članice kasneje vrnile k nam. Če seveda ne bo drugačnih dogovorov na ravni EU,« je pojasnil Šefic. Če ljudje ne bi hoteli v nastanitvene centre, je možnost postavitve šotorišč ob sprejemnih točkah; za zdaj so predvidene tri na mejah s Hrvaško in Madžarsko in še tri rezervne.
Nova razdelitev bremen
Da bi ljudje, ki v stiski iščejo zavetišče ali dostojno življenje, krožili po Evropi, ker je takšen tukajšnji pravni red - torej, da bi jih ciljne države vračale v »vstopne« države, od koder bi ponovno poskušali priti do ciljnih -, zagotovo ni prava rešitev ne za te ljudi ne za EU. Zato je pričakovati, da se bodo na ministrski ravni pogovarjali o tem, prav tako kot o novi »kvotni« porazdelitvi bremen. Glede na zadnje predloge so za Slovenijo, sicer neuradno, izračunali, da bi sprejela 2128 prosilcev za azil, ki so zdaj v Italiji, Grčiji in na Madžarskem. Smo sposobni poskrbeti zanje? »To je le eden od številnih predlogov. Konec tedna bo sestanek zunanjih ministrov EU, v prihodnjem tednu bomo obravnavali vse predloge, ki jih pripravlja evropska komisija, 14. septembra bo izredno zasedanje notranjih ministrov. Do takrat bomo imeli svoje stališče. Pričakujemo, da bo do tedaj kaj več znanega tudi o tem predlogu. Sposobni smo poskrbeti za te ljudi, če bo takšna skupna odločitev EU,« je odgovoril Šefic.
