Slovenija pospešeno povečuje kapacitete za nastanitev beguncev

Prebežniki so na Sotli v nemogočih razmerah čakali več ur, ker ni bilo razpoložljivih prevoznih sredstev.

Objavljeno
20. oktober 2015 16.41
Begunci
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Boštjan Šefic je na tiskovni konferenci vlade večkrat poudaril, da največje težave pri sprejemu in obravnavi prebežnikov povzročajo nenapovedani prihodi avtobusov in vlakov iz Hrvaške ter dejstvo, da so Hrvati določene skupine izpustili na nedogovorjenih mestih pred mejo, od koder so potem peš, brez spremstva, hodili do naše strani.

Najbolj obremenjene Brežice

»Zadnji dan je bil doslej najtežji. Najbolj obremenjene so Brežice, ki jim bo vlada poskušala pomagati. Pospešeno iščemo dodatne kapacitete, kjer bi prebežnike lahko še namestili. V Brežicah je prostora za 400 ljudi, trenutno pa je tam več kot 2000 ljudi.«

Na vprašanje, zakaj so prebežniki na Sotli, v nemogočih razmerah, več ur čakali na obravnavo, je Šefic odgovoril, da v tistem trenutku ni bilo prostih prevoznih sredstev, saj ima Slovenija zelo omejeno število sredstev. Šefic se je zahvalil policistom, ki so imeli tam izjemno težjo nalogo, da so begunce ponoči, v dežju in zahtevnem razmočenem terenu varno pospremili do centra in da so v krajih, kjer sprejemnih centrov ni bilo, hitro odreagirali in našli rešitve, da so prebežnike lahko popisali.

Breme za slovenski proračun je veliko

Po napovedih Šefica ima vlada v načrtu povečati kapacitete, ki bodo omogočile sprejem 14.000 ljudi. »To ni brezplačno. Na 15. oktober je bilo stroškov za 1,8 milijona. V to so vštete blagovne in državne rezerve, najemne pogodbe za zasebne prostore in drugo. Do danes so stroški neuradno narasli za 2,3 milijona,«  je dejal Šefic in dodal, da tečejo tudi pogovori za pomoč iz Bruslja, uporabljamo pa tudi sredstva iz sklada za azil, migracije in vključevanje (Amif). »Breme za proračun je kljub temu veliko, a to zdaj ni v prvi vrsti,« je poudaril Šefic.

Prošenj za mednarodno zaščito je bilo od 17. septembra do danes 47.

Zdravstveno oskrbo potrebuje največ pet odstotkov beguncev

Nina Pirnat z ministrstva za zdravje je dejala, da se nadzor nad zdravstvenim stanjem izvaja tako v sprejemnih kot namestitvenih centrih. Od vseh prebežnikov je zdravstvene oskrbe potrebnih od 2,5 do 5 odstotkov prebežnikov. »Med težavami prevladujejo preutrujenost, žulji, akutne okužbe dihal, virusna okužbe, glavoboli, na splošno pa je zdravstveno stanje dobro. Danes je nastal pritisk v Brežicah, kjer so se v brežiškem zdravstvenem domu povezali tudi z drugimi okoliškimi domovi.«