Slovenija proti EU pri pravicah starejših

New York – Slovenska zunanja politika ne slovi po izvirnih zamislih ali pogumnih stališčih, nenazadnje se je pred dvema letoma pod ministrom Karlom Erjavcem vzdržala, ko je generalna skupščina Združenih narodov Palestini podelila status opazovalke. Toda prvak upokojencev ima po drugi strani zasluge, da kljubujemo večinskemu mnenju EU in se zavzemamo za dodaten zapis človekovih pravic starejših.

V New Yorku se je sestala odprta delovna skupina Združenih narodov (ZN), ki se ukvarja s staranjem, in med drugim razpravljala o morebitnem sprejetju konvencije o človekovih pravicah starejših oseb. Toby Porter, direktor organizacije HelpAge, ki pomaga starejšim, poudarja, da so ti po vsem svetu žrtve diskriminacije in zlorab. »Za nami so desetletja različnih obvez, delovnih načrtov za staranje, mednarodnih pogodb o tem, da moramo narediti več za potrebe starejših, toda kljub temu ni dovolj sprememb,« opozarja Porter.

Odprto delovno skupino o staranju je generalna skupščina ZN ustanovila konec leta 2010 na pobudo latinskoameriških držav, ta skupina je tudi gonilna sila projekta. Slovenija se ji je pridružila lani, je pa ena redkih držav Evropske unije, ki podpirajo sprejetje konvencije. V delovni skupini se je namreč ustvarila razlika med državami v razvoju, ki podpirajo sprejetje konvencije, in razvitimi, ki menijo, da so pravice starejšim že zagotovljene in bi se s konvencijo samo podvajale.

Po besedah Mateje Gabrič, nekdanje generalne konzulke v New Yorku, ki na zunanjem ministrstvu skrbi za področje človekovih pravic, Slovenija podpira videnje, da je konvencija zavezujoč pravni instrument, ki bi pripomogel k večji zaščiti, »podobno kot so se za zelo koristne izkazale konvencije za pravice otrok, žensk, invalidnih oseb ...«. Naša aktivna vloga je pripomogla, da je Slovenija letos dobila mesto podpredsednika, ki ga zaseda namestnik veleposlanika pri ZN Matej Marn.

Poleg diplomatskih predstavnikov države se je tridnevnega srečanja udeležila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mateja Kožuh Novak, ki je v sredo nastopila med osrednjimi govorniki ter z neposrednim nagovorom vzbudila precejšnje odobravanje med predstavniki nevladnih organizacij. Okrcala je slovensko diplomacijo, češ da se v prejšnjih letih ni zmenila za pobudo, nato pa so v Zdusu prek HelpAgea izvedeli zanjo in pritisnili na državo, da je zavzela bolj aktivno vlogo.

K temu je pripomoglo dejstvo, da je vodenje Mladike prevzel predsednik upokojenske stranke, Slovenija pa se po propadli kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta zdaj poteguje za mesto v Svetu za človekove pravice za obdobje od lata 2016 do 2018. To zagotavlja, da bo ta tudi po morebitnem odhodu Erjavca z diplomatskega vrha vsaj še do jeseni 2015, ko bodo izvolili nove članice sveta, dejaven pri podpori za sprejetje konvencije. »Države morajo v sklopu kandidatur pripraviti zaveze in med našimi so tudi človekove pravice starejših,« je dejala Gabričeva.

»Potrebujemo celo kopico ukrepov, da bodo starejši čim dlje aktivni, saj njihovo število narašča tako hitro, da bomo drugače postali zelo dragi,« opozarja Kožuh Novakova. Po njenih besedah tudi Slovenija samo gasi požar, tako kot večina vzhodnoevropskih držav, nima pa politike, kako starejše čim dlje obdržati aktivne, da lahko sami skrbijo zase. »Ženske pri nas lahko pričakujejo, da bodo zadnjih šest let življenja povsem odvisne od drugih, moški zadnja štiri leta,« navaja slovensko povprečje.

Konvencija je zavezujoč dokument, ki bi države prisilil, da bi za starejše naredile precej več, poudarja predsednica Zdusa. Letos jo je poleg Latinske Amerike podprla tudi večina afriških držav, zanjo se zavzemajo tudi v Jugovzhodni Aziji. Po mnenju Mateja Marna bi ob pritisku nevladnih organizacij trajalo še kakšni dve leti do začetka resnih pogajanj o vsebini ter nato še od pet do sedem let do njenega sprejetja.

Mateja Kožuh Novak pa je že napovedala, da bo obiskala prihodnjega zunanjega ministra in ga spomnila na slovenske zaveze do starejših. »Pisala sem tudi novemu evropskemu poslancu Desusa Ivu Vajglu, kaj mora narediti. Kaže, da bo pomagal, ugotovil je, da se tudi on stara,« je v smehu dejala predsednica Zdusa.