Slovenska narodna skupnost omenjena v novi deželni ustavi

Deželni zbor avstrijske Koroške zbor je danes sprejel novo ustavo, poslanci svobodnjakov napovedali ustavno pritožbo.

Objavljeno
01. junij 2017 18.55
Be. B., STA
Be. B., STA

Ljubljana/Celovec - Prvič je v deželni ustavi avstrijske Koroške, ki jo je danes sprejel deželni zbor, omenjena tudi slovenska narodna skupnost. Za njo je glasovalo 27 poslancev 36-članskega zbora, med njimi smo bili poslanci vladajočih koalicijskih strank, socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni, ter poslanci Team Stronach Koroška.

Po poročanju avtrijske televizije ORF so proti novi deželni ustavi avstrijske Koroške glasovali poslanci svobodnjakov (FPÖ), Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) in samostojni poslanec Siegfried Schalli.

Poslanci svobodnjakov so napovedali ustavno pritožbo. Kot je dejal njen predsednik je prišlo pri zakonodajnem procesu do napak, med drugim pri javnem branju ustave. Ostalih podrobnosti ni želel navesti.

Team Stronach Koroška je kot edina opozicijska stranka danes podprla novo deželno ustavo. Poslanec stranke Hartmut Prasch je dejal, da stranka stavi na vladni model, ki jasno ločuje med vlado in opozicijo.

Kaj prinaša nova ustava?

Jedro ustavne reforme na avstrijskem Koroškem je uvedba večinskega, koalicijskega sistema pri sestavi vlade namesto proporca. Ta je doslej določal, da imajo svoje mesto v deželni vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev. Nova deželna ustava opoziciji tudi podeljuje več pravic, poslanski klubi pa bodo imeli na razpolago več denarja in osebja.

Kot je med razpravo v deželnem zboru dejal vodja poslanske skupine SPÖ Herwig Seiser, je avstrijska Koroška pred »zanimivim novim začetkom« in dejal, da je bil v kriznih časih proporc sicer upravičen, da je pa sedaj preživeti, tudi z ozirom na druge avstrijske zvezne dežele.

Da morajo ljudje vedeti, kdo je v vladi in kdo v opoziciji, je dejal vodja poslanske skupine ÖVP Ferdinand Hueter. Dodal je, da nova deželna ustava prinaša več transparentnosti in demokracije. Vodja poslanske skupine Zelenih Barbara Lesjak je menila podobno in dejala, da je pri proporcu bila odgovornost povsod in nikjer. »Z jasno razmejitvijo med vlado in opozicijo ponovno vračamo odgovornost,« je dejala.

Vodja poslanske skupine FPÖ Christian Leyroutz je nasprotno dejal, da ne verjame, da bi večina prebivalcev avstrijske Koroške podpirala ukinitev proporca. »Na referendumu ne bi dobili večine, ker je večina proti tej nedemokratični ustavi,« je dejal. Vodja poslanske skupine BZÖ Johanna Trodt-Limpl je utemeljila nasprotovanje odpravi proporca prav z dejstvom, da na avstrijskem Koroškem niso imeli referenduma o novi ustavi. FPÖ so tudi zahtevali, da bi o ustavi glasovali tajno, a za to niso dobili večinske podpore.

Sledilo je poimensko glasovanje. Za novo deželno ustavo je v 36-članskem deželnem zboru glasovalo 27 poslancev, za dvotretjinsko podporo za sprejem nove deželne ustave je bilo potrebnih 24 glasov.

Odzivi

Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja izrecno navedbo slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi avstrijske Koroške kot pomemben korak k priznanju zgodovinske prisotnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem. »To simbolno dejanje prispeva h krepitvi spoštovanja, strpnosti in sožitja med slovensko narodno skupnostjo in večinskim narodom na avstrijskem Koroškem. Nova deželna ustava avstrijske Koroške poudarja skrb za spoštovanje jezika, kulture in tradicij,« so dejali.

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik je podobno ustavo sprejel z odobravanjem. Pojasnil je, da je v pripombah, ki razlagajo člene, tudi omenjen kot osnova 7. člen avstrijske državne pogodbe, kar je za razmere na avstrijskem Koroškem po njegovih besedah prav tako korak naprej.

Izrazil je pričakovanje, da bo to obveza za prihodnje vlade in odločitve, da bodo v smislu določila, da želijo podpirati in pospeševati narodno skupnost, tudi reševali odprta vprašanja. Koroški Slovenci »ne hodimo prosjačiti, smo integralni del te koroške družbe, ne samo skozi stoletja, ampak skozi tisočletja, kot take se počutimo, (...) pomembno bo, da se bo ta samoumevnost, da je to dežela dveh kultur in jezikov, vedno bolj krepila in v javnosti tudi uveljavila«, je še dejal.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je ocenil, da je sprejem ustave korak v pravo smer. Poleg tega, da je slovenska narodna skupnost v ustavi omenjena prvič, se pri razlagi zakona ponovi zvezna ustave in se dežela sklicuje na saintgermainsko pogodbo in na avstrijsko državno pogodbo. Hkrati je Sturm dejal, da je sicer manjšina pričakovala več.

Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je bil na drugi strani do nove ustave bolj kritičen. Meni, da gre le za »minimum od minimuma«. Avstrijska Koroška je imela po njegovih besedah sedaj priložnost, da bi tudi z vidika narodne skupnosti sprejela ustavo, ki bi lahko bila vzorčna v Evropi. Dežela je zamudila tudi to priložnost in posledično gre za (pre)majhen korak glede narodne skupnosti in to je odraz politične realnosti v tej deželi, ko se po majhnih, polžjih korakih politika premika naprej, večjih premikov pa ni v stanju doseči.