Slovenska politika pred odločitvijo o Palestini

Ljubljana – Vladajoča koalicija SMC, Desusa in SD je o možnosti priznanja Palestine kot samostojne države razmišljala že kmalu po prevzemu oblasti leta 2014. Morebitni zasuk bi se lahko zgodil v sredo, ko bodo člani odbora za zunanjo politiko imeli na mizah sklep o priznanju Palestine.

Če bo sklep dobil večinsko podporo, bi lahko državni zbor o priznanju Palestine (palestinskih ozemelj) kot neodvisne in suverene države odločal na marčni ali aprilski seji, verjetno zadnji v mandatu sedanje sestave državnega zbora.

V parlamentu se je oblikovala prepričljiva večina v prid priznanju palestinske države, saj jo podpirajo stranke koalicije, Stranka Alenke Bratušek in poslanska skupina Levice, ki je tudi predlagateljica sklepa o priznanju nove Bližnjevzhodne države. Opozicijske desne stranke so nekoliko bolj zadržane – NSi in SDS svarijo pred prenagljenimi in solističnimi potezami Slovenije.

Plaz judovskih organizacij

Čeprav se zdi, da večjih ovir za odločitev ni, je v vladni politiki zaznati nekaj oklevanja. Vlada Mira Cerarja je doslej zagovarjala politiko, da bo poskušala znotraj EU oblikovati zavezništvo držav, ki bi v paketu priznale palestinsko državo. Ker se to ni zgodilo, je pred časom začel zunanji minister Karl Erjavec namigovati, da bi lahko Slovenija »šla sama po poti priznanja Palestine«, česar prejšnji teden po srečanju evropskih zunanjih ministrov s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom ni več prikrival, ampak javno oznanjal.

Po Erjavčevi napovedi se je sprožil lobistični plaz judovskih organizacij v ZDA, ki Sloveniji odsvetujejo enostransko potezo, v torek in sredo pa bo v Ljubljani tudi izraelski veleposlanik, ki se bo pogovarjal s predsednikom DZ Milanom Brglezom in poslanskimi skupinami.

Horvat: Priznanje bi škodilo Sloveniji

Predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) pričakuje, da bo vlada na odboru predstavila prepričljive argumente, zakaj odstopa od dosedanje politike do Palestine oziroma od skupinskega delovanja v EU. Horvat ne razume razlogov za to, zadnje poteze zunanjega ministra in vlade pa opisuje kot privatno politiko posameznikov. Po njegovem priznanje Palestine ne bi pomagalo Palestincem, bi pa zagrenilo življenje Sloveniji.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) na drugi strani pravi, da sta se v zadnjem obdobju spremenili dve stvari: Palestinci so znotraj svojih vrst dosegli spravo, poleg tega pa so svoja stališča zaostrile ZDA, ki so v nasprotju s konvencijami OZN priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela. Brglez morebitnega priznanja Palestine ne dojema kot soliranje, ker da priznanje držav ni v pristojnosti EU, ampak suverenih držav, poleg tega pa da Slovenija pri tem ni osamljena, ampak del kluba istomislečih držav. Po njegovem bi lahko priznanje prispevalo k oživitvi pogajalskega procesa med Izraelci in Palestinci.

Palestino je priznalo že 136 držav članic Združenih narodov in deset članic EU – večina je vzhodnoevropskih držav, ki so to storile, ko so bile še del Varšavskega pakta, zadnja je Palestino priznala Švedska leta 2010.