SLS proti odpoklicu pred ustavno sodišče

Nov institut uvajajo poslanci strank, ki županov nimajo, proti so poslanci strank, ki jih imajo vsaj nekaj.

Objavljeno
13. december 2016 18.46
Marko Zidanšek predsednik SLS je pred Ustavnim sodiščem podal protestno izjavo 13.decembra 2016 [Marko Zidanšek,SLS,Ustavno sodišče,politiki,stranke]
Peter Jančič
Peter Jančič
Ljubljana – »Nepravično in nedemokratično je odpoklic uvesti le za župane. Morali bi ga za vse funkcionarje,« je pred stavbo ustavnega sodišča danes protestiral predsednik SLS Marko Zidanšek, ki meni, da bo le za župane uveden odpoklic funkcionarje in volivce razdelil na prvo- in drugorazredne.

Za protest pred ustavnim sodiščem se je Marko Zidanšek odločil pred četrtkovim odločanjem poslancev, ki bodo glasovali, ali bi uzakonili možnost odpoklica županov. Zidanšek vodi SLS, ki na zadnjih parlamentarnih volitvah ni dosegla praga, so ji pa volivci po tem izvolili največ županov med vsemi strankami: 31. Rezultat ni bil fenomenalen, štiri leta prej so jih imeli 41. Po več notranjih sporih, zadnji je bil, ko so letos izključili nekdanjega predsednika Marjana Podobnika, so se županske moči SLS še nekoliko skrčile. Iz stranke je izstopil župan velike in pomembne občine Celje Bojan Šrot, ki je nekoč tudi vodil SLS. A prvenstvo med strankami po številu županov kljub osipu SLS ohranja.

Stranke z župani vse proti

Na drugem mestu po številu izvoljenih županov je bila pred dvema letoma SD Dejana Židana z 20 župani. Prehitela je SDS Janeza Janše, ki je z 19 župani dosegla tretji rezultat. Iz NSi Ljudmile Novak so volivci izvolili sedem županov. Vse omenjene stranke odločno nasprotujejo spremembi zakona o lokalni samoupravi, s katero nameravajo poslanci SMC, Desusa in ZL v četrtek po skrajšanem postopku, češ da gre za manjšo in nezahtevno spremembo, uvesti možnost odpoklica županov.

Kot smo poročali, predlagajo odpoklic po takšnem postopku, da ga bo skoraj nemogoče doseči; pogoj bo, da bi pobudniki v dobrem mesecu morali zbrali podpise od ene do celo treh desetin volilnih upravičencev v občini. Ker novost uvajajo z dopolnitvijo zakona o lokalni samoupravi, ki formalno ni volilni zakon, bo pri odločanju zadoščala navadna večina. Da poslanci s tem urejajo področje volitev, je izrecno opozorila zakonodajno-pravna služba, ki je zapisala: »Institut odpoklica župana spada na občutljivo področje volilnega prava, ki zahteva jasna, natančna in nedvoumna pravila ter enake standarde na celotnem ozemlju države.«

Prosti spis ne spada v zakon

Pravniki so to opozorilo zapisali tudi zato, ker so zapletene postopke, kako bi odpoklic in predčasne volitve po občinah izpeljali, predlagatelji spisali kar v enem samem izjemno dolgem členu, kar, kot opozarja pravna služba, »zmanjšuje jasnost in preglednost ureditve«. Da ponazorimo: namesto členov zakona so ponudili dolg prosti spis. »Ureditev te zakonske materije bi zahtevala sistematično in pregledno ureditev v okviru ločenih notranjih strukturnih delov zakonskega besedila,« je zakonodajno-pravna služba čisto naravnost pozvala k drugačnemu ravnanju. A poslancev SMC, Desusa in ZL niso prepričali. Alternativo v četrtek ponuja SDS, ki bi črtala vse. Predlog SDS nameravajo podpreti tudi poslanci NSi, je napovedal Matej Tonin.

Iz SD so že pred tedni opozorili, da so za predčasno odstavljanje županov stranke, ki imajo večino v državnem zboru, po državi pa nič županov. SMC Mira Cerarja je imela pred dvema letoma županske kandidate v 40 občinah, a izvoljen ni bil niti eden. Združena levica kot stranka ni kandidirala. Kandidati strank, ki jo sestavljajo TRS, IDS, DSD, pa so bili na županskih volitvah enako neuspešni kot SMC. Izvoljen ni bil niti eden. Manjša izjema je Desus Karla Erjavca, ki je imel kandidate v 19 občinah, dobil pa je župana v Apačah: Franca Pižmohta. Enega samega. Večina vseh izvoljenih županov po državi, 115, je kandidirala nestrankarsko ali nadstrankarsko.

Je Kangler dober vzrok?

Spremembo so napovedovali za vse funkcionarje, zdaj pa so stisnili rep med noge, je danes ravnanje večine v državnem zboru ocenil Zidanšek, ki je napovedal spor pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve načela neenakosti pred zakonom, če bo večina poslancev možnost skrajšanja mandatov uzakonila le za župane. Predlagal jim je še pometanje pred lastnim pragom, ker je predlog odpoklica županov prvi podpisal Jani Möderndorfer, ki je »zamenjal kar nekaj strank in s tem prevaral kar nekaj volivcev, ki so mu zaupali tudi poslanski mandat«. Zidanšek je dejal še, da je nekorektno zaradi primera Franca Kanglerja uvesti takšen institut za vse župane. Kangler je bil, dokler ga niso izključili, član SLS, s katerim je ta stranka nekoč vodila drugo največje mesto v državi: Maribor. Kot župan je Kangler po protestih v Mariboru sam odstopil.