Smiljana Knez: »Možnosti za sodelovanje je veliko«

Zagreb – Slovenija je bila brez veleposlanika v Zagrebu pol leta, včeraj pa je nova slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez predala poverilnice in tudi uradno začela mandat slovenske veleposlanice na Hrvaškem.

V Zagreb prihajate v času, ko odnosi med državama niso prav vzorni. Menite, da je kljub temu še nekaj možnosti za sodelovanje?

Ne bi se popolnoma strinjala z vašo oceno, je pa res, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško zapleteni. Treba bi bilo poudariti dobro gospodarsko sodelovanje, zelo bogate kulturne stike, predvsem pa stike med ljudmi. Dejstvo je, da sta državi del svoje zgodovine preživeli v skupni državi, kar ju zbližuje. Hkrati je razpad skupne države prinesel probleme, ki nam jih na žalost še ni uspelo rešiti. Možnosti za sodelovanje je vedno dovolj. Zelo pomembna so pozitivna politična sporočila nove hrvaške vlade, pa naj gre za prvi obisk predsednika hrvaške vlade Tima Oreškovića, izjave zunanjega ministra Mira Kovača ali obisk notranjega ministra Vlaha Orepića v Sloveniji. Ob načelnem poudarjanju pomembnosti dobrih sosedskih odnosov je treba poudariti boljše sodelovanje v reševanju begunsko-migrantske krize.

Arbitražna afera je odnose še bolj ohladila. Arbitražno sodišče nadaljuje svoje delo in bi v razmeroma kratkem času utegnilo sprejeti odločitev. Hrvaška stran je prejšnji teden ponovila, da se zavzema za meddržavna pogajanja o meji. Ali se strinjate z oceno, da bi bilo karkoli drugega, kot je odločitev arbitražnega sodišča, pravzaprav nov, hud udarec za slovensko-hrvaške odnose?

Zadeva je zelo preprosta. Državama več kot 20 let ni uspelo rešiti spora zaradi meje. Odločitev za pritegnitev tretje strani, konkretno arbitražnega sodišča, je bila zato povsem logična in nujna. Zaradi zapleta se hoče Hrvaška umakniti iz arbitraže, vendar je treba poudariti, da je Slovenija naredila vse, da se ohrani zaupanje v arbitražno sodišče. Težko je razumeti nezaupanje v sodišče, ki ga sestavlja pet najuglednejših mednarodnih pravnikov v svetovnem merilu. Verjamemo, da bo arbitražno sodišče opravilo svojo nalogo.

Slovenija je za hrvaško politiko, ne glede na to, ali gre za levo ali desno, še vedno bazen za zbiranje notranjepolitičnih točk. Po drugi strani pa državi zelo dobro gospodarsko sodelujeta. Kako vi vidite to nasprotje?

Dobro gospodarsko sodelovanje je zelo pomembno. Iskreno me veseli, da se to sodelovanje povečuje ne glede na politične zaplete. Nasploh ni nikoli dobro, če je sosednja (ali katera koli druga) država predmet notranje politične in medijske kampanje ali bazen za zbiranje notranjepolitičnih točk. Slovenija in Hrvaška kot sosednji državi ter članici EU in Nato, sta popolnoma logično tesno povezani in v prihodnje bi bilo treba izkoristiti celoten potencial sodelovanja na vseh ravneh, saj v nasprotnem primeru oboji izgubljamo.

Devizne vloge hrvaških varčevalcev v LB Zagreb in NLB bodo še naprej na dnevnem redu. Slovenija sodbo v primeru Ališić izvaja, iskre pa se krešejo zaradi prenesenih vlog, saj Hrvaška noče priznati, da je to stvar sukcesije in mokriškega memoranduma pa tudi zaradi milijonskih terjatev LB do hrvaških podjetij. Bo Slovenija to vprašanje reševala aktivneje?

Vsekakor je to zelo pomembno vprašanje. Gre za visoke zneske in javnosti obeh držav pričakujeta, da bosta državi našli ustrezne rešitve. Slovensko stališče do tega je jasno, in sicer je treba najti rešitev s sukcesijo, saj to problematiko izrecno naslavlja Priloga C Sporazuma o vprašanjih nasledstva. V medijih se pogosto pojavlja teza, da je s sodbo ESČP v zadevi Ališić omenjena problematika rešena, kar je zavajajoče, saj sodba obravnava odnos do posameznikov, neplačanih varčevalcev, ne ureja pa bremen med državami. Ob tem se, kot pravilno ugotavljate, »pozablja« na sklenjeni memorandum o soglasju, podpisan leta 2012 na Mokricah, o tem, da se vprašanje reši v okviru sukcesije. Pri tem je treba poudariti še nezmožnost izterjave nepoplačanih kreditov LB g. p. Zagreb do hrvaških podjetij, ki skupaj znašajo prav tako velik znesek. Slovenija si bo prizadevala za čim prejšnjo celovito rešitev tega vprašanja, ki bi bila kot takšna nedvomno koristna za obe državi, da ne bi še naprej obremenjevala naših odnosov in tako ovirala pozitivnega sodelovanja med državama. Želimo si, da bi v novi hrvaški vladi našli odprtega sogovornika za takšno rešitev.

Kako ocenjujete te mehanizme in namere po povezovanju, na primer proces Brdo-Brijoni in povezovanje držav med Baltikom in Jadranom? Proces Brdo-Brioni je pomemben mehanizem za krepitev stabilnost in zaupanja v Jugovzhodni Evropi. Srečanje, ki sta ga v Zagrebu sogostila slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, je potrdilo pomen tega mehanizma za stabilnost regije, med drugim tudi v smislu sedanje migrantsko-begunske krize. Pri tem se v zadnjih letih vsi vse bolj zavedamo pomembnosti energetske varnosti na eni strani in hitrejše krepitve infrastrukturnih povezav za boljše gospodarsko sodelovanje na drugi. Slovenija ocenjuje pobudo hrvaške predsednice skozi optiko drugih regionalnih pobud in tudi v širšem kontekstu glede na to, da pobuda »zajema« širši evropski prostor in pri tem ugotavlja morebitne sinergije med njimi. Slovenija z naklonjenostjo gleda na dodano vrednost, ki bi jo taka pobuda lahko zagotovila.

Slovenci na Hrvaškem se že dolgo spopadajo z absurdnostjo financiranja slovenske manjšine na Hrvaškem, ki izhaja iz dejstva, da je slovenska skupnost, ki živi ob meji s Slovenijo, v položaju »Slovencev v zamejstvu«, tisti, ki živijo bolj vzhodno na Hrvaškem pa so »Slovenci po svetu«. Se tudi vam tak način zdi absurden?

Slovenska manjšina, ki živi ob meji s Slovenijo, je avtohtona, torej je tam od nekdaj, medtem ko gre pri pripadnikih slovenske skupnosti, ki živijo v notranjosti države praviloma za priseljence oziroma potomce priseljencev. Veleposlaništvo dobro sodeluje z vsemi Slovenci na Hrvaškem ne glede na to, ali so ti blizu meje, ali pa bolj vzhodno ali južno.