Snidenje štirih predsednikov ob letu osorej

Tokrat bo, v zaostrenih razmerah begunske krize in grožnje terorizma, prevladovala tema varnost.

Objavljeno
07. december 2015 18.37
Sestanek Borut Pahor, Miro Cerar, Milan Brglez in Mitja Bervar Ljubljana 8.12. 2014
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana – Po letu dni se štirje predsedniki štirih najpomembnejših institucij slovenske demokracije spet sestajajo, saj bo Borut Pahor gostil Mira Cerarja, Milana Brgleza in Mitjo Bervarja – tokrat se bodo posvetili dilemi, kako povečati varnost države.

Po letu dni se bodo decembra znova srečali štirje predsedniki. Novost v slovenskem političnem prostoru je pred letom dni uvedel predsednik republike Borut Pahor. Poznavalci državnih ozadij pojasnjujejo, da se Pahor za tovrstno politično inovacijo ni odločil sam, ampak tudi s sugestijami iz državnega zbora, in sovpada z vstopom novih ljudi in obrazov v državni zbor po izrednih parlamentarnih volitvah julija lani.

Politični dialog

Da je Pahor naklonjen intenzivnemu političnemu dialoga na ravni formalnih srečanj, ni skrivnost, saj je tudi eden ključnih botrov procesa Brdo-Brioni, ki se je na regionalni ravni zelo dobro uveljavil. Spomnimo, v okviru projekta Brdo-Brioni je uspelo v petih letih organizirati več meddržavnh srečanj na najvišji ravni v regiji Zahodnega Balkana, kjer do nedavnega vsi predsedniki sploh niso želeli sesti za skupno omizje. Na zadnjem srečanju v Zagrebu so predsedniki držav iz regije ob prisotnosti podpredsednika ZDA Joeja Bidna in predsednika sveta EU Donalda Tuska celo podpisali skupno izjavo. To v uradu predsednika republike Boruta Pahorja štejejo za velik uspeh.

Primerjave srečanja štirih slovenskih predsednikov s procesom Brdo-Brioni se v tem trenutku zdijo nekoliko pretirane, a v osnovi gre za podoben dogodek, le da poteka na drugi ravni in med različnimi akterji, vendar za to, da bi bila uspešna, oba predvidevata politični dialog. Tega pa je bilo, kot so ugotavljali vsi štirje predsednik ob prvem srečanju decembra lani, po dolgem obdobju politične nestabilnosti, veliko premalo. Ni nezanemarljivo, da so se politične razmere v državi v zadnjem letu precej umirile.

Iz urada predsednika republike so sporočili, da se bodo tokrat predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar posvetili predvsem vprašanju varnosti države in varnostnim vprašanjem, ki obkrožajo Slovenijo. Poleg tega bodo najvidnejši institucionalni predstavniki države izmenjali poglede na begunsko in migrantsko temo, ki je večinoma zaznamovala letošnje leto, poleg tega lahko pričakujemo, da bo premier Cerar obvestil druge predsednike o napredku izvajanja gospodarskih in družbenih reform.

Kaj so izvedli in česa ne

Čeprav se zdijo državniška srečanja ali politična srečanja na najvišji ravni namenjena samim sebi, so lahko tudi priložnost, da se politiki dogovorijo o nekaterih konkretnih rešitvah. Na prvem srečanju decembra lani so se, denimo, štirje predsedniki strinjali o primernem zaznamovanju 25. obletnice prvih demokratičnih volitev, ki so bile 7. aprila 1990. To se je nato tudi zgodilo, saj je imel Pahor tega dne slavnostni govor v Cankarjevem domu, predsedniki pa so se dogovorili tudi o finančni podpori dogodku. Pred letom dni so se prav tako podrobno pogovorili o konkretnih dejanjih, ki bi pripomogli k spravi, eden od projektov pa je postavitev spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani. Aprila letos so v uradu predsednika republike predstavili maketo spomenika in predstavitve so se udeležili Cerar, Brglez in Bervar, vendar spomenika na predvidenem mestu še ni.

Predsedniki so pred letom dni govorili tudi o zunanji politiki in nujnosti sprejetja deklaracije in strategije zunanje politike. Ta del naloge so v letu dni spravili pod streho, ni pa uspelo slovenski politiki narediti pomembnejšega koraka na bolje na področju ustavnih sprememb, konkretneje pri imenovanju nove vlade po volitvah, ker so se vsi štirje strinjali, da je postopek preveč zamuden.

Danes bodo štirje predsedniki poleg splošne razprave o varnosti, precej konkretnejše pogovore so vodili o obeležitvi nove obletnice, ki bo prihodnje leto, ko bomo 25. junija 2016 praznovali 25. obletnico osamosvojitve Slovenije. Kdo bo govornik, kakšno proslavo bi imeli in kdo bo vse to financiral, so v tekmi prestiža zelo pomembna vprašanja, ki jih je treba reševati na najvišji ravni.