So preiskave oblika ustrahovanja motečih poslancev?

Ljubljana – »Vsake toliko časa poskušajo ustrahovati moteče posameznike ali parlamentarne stranke,« o odmevnih policijskih preiskavah v državnem zboru in v prostorih strank ugotavlja komisija za nadzor obveščevalcev. »To ostro zavračamo,« so se odzvali iz policije.

O neprizanesljivi ugotovitvi komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb o ustrahovanju s policijskimi preiskavami v parlamentu, vladi, prostorih strank in stanovanjih poslancev danes razpravlja državni zbor. Pred poslanci je poročilo o delu komisije za nadzor obveščevalcev v lanskem letu. O ugotovitvah nadzornikov bodo zaradi tajnosti podatkov deloma govorili za zaprtimi vrati. A o policijskih preiskavah v stavbi državnega zbora, vlade, političnih strank in v stanovanjih politikov bo pogovor javen.

Jelinčič, Magajna, Bratušek ...

Ta del ugotovitev komisije za nadzor obveščevalcev je delno že dostopen javnosti. V deseti točki parlamentarni nadzorniki povzemajo ugotovitve po nadzoru, ki so ga na policiji opravili, ko so kriminalisti, ne ravno prvič, pred letom dni nazadnje preiskovali prostore državnega zbora; takrat so preverjali dela poslanca SDS Andreja Širclja.

Nadzorniki so zapisali, »da takšni posegi izvršne oblasti s pomočjo sodne veje v zakonodajno oblast vsake toliko časa poskušajo ustrahovati moteče posameznike«. Kot primere »motečih« v preteklosti navajajo Zmaga Jelinčiča, Andreja Magajno, Alenko Bratušek in Andreja Širclja. Jelinčiča so, ko je bil poslanec, preiskovali večkrat, obsojen ni bil. Proti Magajni je bila preiskava zaradi domnevnega posedovanja pornografije, dokazni material, prenosnik v lasti državnega zbora, pa so preiskovalci izgubili. Doslej pa kljub hišnim preiskavam ni kazenskega postopka proti Bratuškovi zaradi načina kandidature za evropsko komisarko in ne proti Širclju zaradi ravnanja, ko je bil neizvršni direktor slabe banke.

Preširoko zbiranje podatkov

Komisija opozarja, da so policijski zasegi množice podatkov iz strežnikov parlamenta in političnih strank sporni z vidika sorazmernosti glede na očitano kaznivo dejanje, za katerega se je v številnih primerih pokazalo, da ga ni bilo, in navajajo primere: Jelinčič, Milan Pogačnik, Ljubica Jelušič, Anton Štihec, Andrej Magajna, Alenka Bratušek.

Da je morebitno široko pridobivanje podatkov pri preiskovanju posameznega poslanca s strežnika stranke ali državnega zbora »absolutno nesorazmerno z namenom preiskave«, je pred letom za Delo opozoril tudi takrat ravno za evropskega sodnika za človekove pravice izvoljeni Marko Bošnjak. Iz policije so v odgovor na ugotovitve nadzornikov zapisali, da ostro zavračajo navedbe. Opozarjajo, da so preiskave stranovanj politikov in prostorov državnega zbora opravili, ko je to odredilo sodišče zaradi utemeljenih »razlogov za sum« in da »v nobenem primeru ne gre za ustrahovanje, temveč zgolj za opravljanje rednih nalog policije«. Podobno z opozorili, da je sodišče odločilo, kaj smejo zbrati, zavračajo očitke o preširokem pridobivanju podatkov organov oblasti ali političnih strank v preiskavi.

Delovanje, ki je skladno z zakonom, ni ustrahovanje

Med člani komisije za nadzor obveščevalcev iz vladnih vrst je bilo včeraj slišati, da je stavek o policijskem ustrahovanju nerodno oblikovan: na to nameravajo danes tudi opozoriti. Ugotovitvam v komisiji iz vladnih vrst nihče ni nasprotoval. Je pa na seji, ko so odločali, manjkala Jasna Murgel (SMC).

O oceni, da so policijske preiskave oblika ustrahovanja motečih posameznikov, je nekdanji pravosodni minister in predstojnik katedre za upravno pravo pravne fakultete Rajko Pirnat včeraj dejal: »Delovanje znotraj ustavnih in zakonsko dopustnih pooblastil ne pomeni ustrahovanja. To je nezdružljivo samo s seboj. Takšni dogodki so v določenih okoliščinah lahko del politične igre, ne morejo pa prestavljati pravno nedopustnega ravnanja, kar ustrahovanje je.«