Socialna zakonodaja v ustavno presojo

Ljubljana – »Ni zadostne skrbi za najranljivejše,« ocenjuje varuhinja Vlasta Nussdorfer, ki je vložila zahtevo za oceno ustavnosti več členov zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sporna so določila o preživninah, zunajzakonski skupnosti in določanju dohodkov podjetnikov.

Na uradu varuhinje človekovih pravic pravijo, da redno sodelujejo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter jim posredujejo pripombe. Spremembe na področju socialne zakonodaje, ki je začela veljati leta 2013, so sicer bile, a ne takšne, kot so pričakovali. Ker se pri določenih točkah ni premaknilo, so se, po besedah Vlaste Nussdorfer, odločili za skrajni ukrep: na ustavno sodišče so naslovili zahtevo za oceno ustavnosti.

V zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je več spornih določb, ki mnogim otežujejo dostop do denarne socialne pomoči, otroškega dodatka in drugih pravic iz javnih sredstev, menijo na uradu. Ena med njimi je, da se preživnina otroka upošteva kot lastni dohodek družine. Ustavno sodišče je leta 2006 pri takratnem zakonu o socialnem varstvu kot neustavno razveljavilo določbo, na podlagi katere se posega v preživnino otroka za preživljanje drugih družinskih članov. V ZUPJS pa je klub temu člen, ki pravi, da se preživnina otroka v prihodek šteje do zneska minimalnega dohodka, ne pa tudi v delu, ki to presega.

»To pomeni, da se šteje 190 evrov. A dejstvo je, da je 87 odstotkov preživnin nižjih od 200 evrov,« je pojasnil Lan Vošnjak, svetovalec na uradu varuha, ki meni, da bi lahko vprašanje reševali na obraten način kot doslej – da se preživnina do določenega zneska ne všteva v dohodke družine in je namenjena izključno potrebam otroka, nad tem zneskom pa bi otrok prispeval k preživljanju družine.

Nesprejemljivo se jim zdi tudi, da je ZUJPS opredelil zakonsko predpostavko, da s skupnim otrokom med starši obstaja zunajzakonska skupnost, in vpeljal obrnjeno dokazno breme. »Obrnjeno dokazno breme se v slovenskem pravnem redu pojavlja redko, in še to v boju proti najhujšemu kriminalu ali v zaščito šibkih posameznikov pred močnejšimi nasprotniki. V tem primeru je tak poseg absolutno nesorazmeren z varovano dobrino.«

Koliko je vredno podjetje

Izpodbijajo tudi določbo, ki za samostojne podjetnike ob začetku opravljanja dejavnosti ali če je njihov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine minimalne bruto plače upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače, ne glede na to, koliko dejansko zaslužijo. Torej sta tisti, ki opravlja dejavnost, in tisti, ki opravlja drugačno delo, ob enakih okoliščinah obravnavana drugače, samostojni podjetnik pa ne more dobiti denarne socialne pomoči, čeprav nima nobenega prihodka. Ustavno sodišče je v podobni zadevi že ugotovilo, da to ni v skladu z ustavo.

Urad je v ustavno presojo poslal tudi pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Po zakonu se namreč kot vrednost lastniških družb deležev gospodarskih družb upošteva tržna vrednost, kar pa se po pravilniku rešuje z vpogledom v sodni register. »V njem je samo vrednost osnovnega kapitala in ni možno dokazovanje, da je določena družba na primer tik pred stečajem ali da že več let ni imela priliva. Tako podjetnik oziroma njegova družina nista upravičena do prejemkov iz javnih sredstev, čeprav sta povsem brez prihodkov,« je dejal Vošnjak in dodal, da je urad varuha ustavnemu sodišču predlagal zadržanje izvajanja spornih določb do končne odločitve, saj povzročajo nepopravljive posledice.

Poostreni nadzor

»Problem je v zakonodaji, sprejeti v času ministra Svetlika. Po našem izhaja iz tega, da so vsi prosilci za socialne pomoči morebitne barabe, ki jih je treba najprej razkrinkati, potem pa odkriti, kdo je res upravičen,« je kritičen namestnik varuhinje Tone Dolčič. Po njegovem na tak način ni mogoče graditi sistema socialne varnosti: »Ministrstvo je gledalo samo na finančne učinke, kako bodo počistili evidence. Nekaj primerov, ko govorijo, da se ljudje z mercedesi vozijo po socialno pomoč, ne more biti merilo za vse.« Država ima na voljo sredstva za ugotavljanje dejanskega stanja, med drugim bi lahko poostrila inšpekcijski nadzor in kazensko preganjala tiste, ki goljufajo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bodo proučili zahtevo za oceno ustavnosti in odgovorili na očitke.