Socialni partnerji spet o reformi trga dela

Pogajanja: Najtrši oreh je zdaj predlog sporazumnega prenehanja pogodbe.

Objavljeno
29. maj 2017 00.02
Gradbeni delavci na montažnih mostovih oziroma gradbišču. Dvosmerni promet čez nadvoz v Mednem naj bi stekel danes popoldne, ko bodo opravljeni tehnični pregledi. Dela bosta izvajali družbi Rafael in SŽ-ŽGP. Medno, Slovenija 18.marca
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana – Danes se bodo ponovno sestali predstavniki delodajalcev, sindikatov in ministrstva za delo, saj naj bi še ta teden dosegli soglasje pri mali reformi trga dela. Pri večini spornih vprašanj so našli kompromise, nasprotovanja pa ostajajo pri sporazumnem prenehanju pogodbe.

Predvidoma še ta teden naj bi socialni partnerji prišli do nekega za vse sprejemljivega skupnega imenovalca pri paketu zakonov o inšpekciji dela, urejanju trga dela in o delovnih razmerjih. Čeprav vsi poudarjajo, da ni še nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse, je vtis, da so pri zakonih o inšpekciji dela in o urejanju trga dela našli kompromis, odprt pa ostaja že od začetka najspornejši zakon o delovnih razmerjih.

Nekatere rešitve, ki se zdaj nakazujejo, so precej drugačne od prvotno predlaganih – še vedno je zapisano, da bo inšpektor, ki bo ugotovil elemente delovnega razmerja, lahko delodajalcu odredil, da mora delavcu ponuditi ustrezno pogodbo, ni pa več določila o obrnjenem dokaznem bremenu. Izbrisali so tudi člen, da bi lahko kazen doletela tudi delavca, ki opravlja delo brez civilnopravne pogodbe, a delodajalca ni prijavil.

Ostaja možnost, da inšpektor delodajalcu, ki ne bi pravočasno izplačal plač, prepove opravljanje dela, vendar po načelu sorazmernosti, ni pa več predviden zaseg delovnih sredstev, kot je bil v prejšnjem predlogu. Čeprav je sindikatom uspelo z mize spraviti redefinicije odpovednih razlogov, še naprej odločno nasprotujejo edinemu predlogu, ki je povezan s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Po novem naj bi bilo mogoče tudi sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pri katerem bi se lahko delavec in delodajalec dogovorila, da bi delodajalec plačal do šest mesecev nadomestila za brezposelnost (kar zdaj delavcu ob sporazumni prekinitvi delovnega razmerja ne pripada, ob tem pa ostane tudi brez zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja), vendar se kljub varovalki, da bi lahko delavec v 15 dneh odstopil od podpisa sporazuma, sindikati bojijo, da bi delodajalci za institut zlorabljali v škodo zaposlenih.