Sodnici zaradi afere s stečajnimi upravitelji pred PKK

Anton Panjan in Senko Pličanič soočila poglede in primernost ukrepov glede vodenja stečajnih postopkov.

Objavljeno
02. oktober 2012 22.24
Majda Vukelić, notranja politika, Božena Križnik, gospodarstvo
Majda Vukelić, notranja politika, Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je protikorupcijski komisiji v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije podal predlog za nadzor nad ravnanjem dveh sodnic. Ta naj bi odgovoril na vprašanje, ali je prejemanje daril v skladu s sodniško funkcijo.

Če se bo izkazalo, da sta sodnici – gre namreč za Jelko Rozman in Dido Volk ter dogodke, ki segajo v januar 2011 – naredili prekršek in jima bo protikorupcijska komisija izrekla globo, morajo zadevo predati sodnemu svetu. Tako je afera sodniki-stečajni upravitelji dobila še eno nadaljevanje, saj je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša personalnemu svetu višjega sodišča že naložil, naj opravi oceno sodniške službe za tri sodnike (poleg omenjenih sodnic gre še za sodnika Gregorja Collautija), ki lahko pripelje tudi do tega, da bi sodniki gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča izgubili sodniško službo. Sicer pa se z zadevo že ukvarjajo tudi kriminalisti, tožilci in davkarija.

Slabe navade

Ali so se vse institucije pravilno odzvale, je bila sicer ena od tem današnjega srečanja med Antonom Panjanom in ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem. V preteklih dneh sta namreč oba na račun drug drugega izrekla kar nekaj očitkov, kdo je v svojih komentarjih prestopil mejo sprejemljivega. Takšnih komentarjev bo v prihodnje očitno manj, saj je predsednik največjega sodišča v državi ministra natančno seznanil z vsemi koraki, ki so jih naredili v preteklih dneh, ko je afera izbruhnila v javnosti. Njuna ugotovitev je bila, da sta nasledila slabo dediščino na področju insolvenčne zakonodaje in slabe navade nekaterih sodnikov, stečajnih upraviteljev in strank.

»Tajno« sledenje

Panjan je povedal, da so na sodišču opravili pregled stečajnih postopkov za deset let nazaj, natančneje, preverili so, kako so sodniki delili delo stečajnim upraviteljem. Odkloni so bili res veliki, tudi zato, ker so pred leti sodniki sami določali stečajne upravitelje; drži tudi to, da so nekateri sodniki ves čas izbirali ene in iste upravitelje. Zdaj ga določa sistem, vendar so »preskoki« še vedno možni, še posebej, ko se sodišče izreče za nepristojno ali pa se ugotovi, da je kakšen velik stečajni postopek dobil upravitelj, ki ima licenco manj kot dve leti. So pa na sodišču pred kratkim izvajali tudi »tajno« sledenje, kako poteka sistem stečajni spis – sodnik – stečajni upravitelj. Panjan pravi, da to ni pokazalo nepravilnosti.

Neumestno vprašanje


Vprašanje, ali bo predsednica Zbornice upraviteljev Slovenije Melita Butara izdala sklep o uvedbi disciplinskega postopka zoper sedem upraviteljev, med katerimi je tudi ona sama, bi moralo biti neumestno. »To sem po zakonu dolžna storiti, saj tako veleva zakon,« je povedala za Delo. Za to ima sicer mesec dni časa, a, kot je pojasnila, je takoj, ko je dobila predlog, izdala sedem sklepov. Tistega, ki uvaja postopek zoper njo, je podpisala podpredsednica zbornice.

Poročali smo že, da je minister Senko Pličanič 18. septembra na upraviteljsko zbornico poslal predlog za uvedbo disciplinskih postopkov zoper sedem upraviteljev – zaradi domnevnih kršitev, ker pri svojem delu niso ravnali v skladu s standardom profesionalne skrbnosti. Neuradno se nanaša na Melito Butaro, Mojco Breznik, Igorja Bončino, Marka Drobeža, Katarino Benedik, Marino Marinc Pilej in Maksimiljana Galeta.

Kakšni so bili konkretni razlogi za uvedbo postopkov, nam na ministrstvu niso hoteli razkriti, češ da ti podatki niso javni. Iz odprtega pisma, ki ga je zbornica naslovila na ministra, pa je moč sklepati, da dokazi, ki bi jih moral priložiti predlagatelj, nemara niso tako relevantni, kot zahteva zakon. Minister se je namreč javno skliceval na medijske objave, predvsem o družnem izžemanju stečajnih dolžnikov ter neprimernem zasebnem druženju upraviteljev in sodnikov.

Od opomina do odvzema licence

O ministrovih utemeljitvah smo povprašali tudi Butaro, vendar podrobnosti ni hotela komentirati. »To prepuščam disciplinski komisiji. Utemeljenost predloga bo ugotovila na podlagi izjav in pričanj posameznih upraviteljev ter presodila o morebitnih ukrepih.« Komisija je sestavljena iz dveh sodnikov okrožnega sodišča, ki jih je predlagal minister, in enega upravitelja po predlogu skupščine zbornice. Kot sankcija je na prvi stopnji predviden opomin, na drugi pa v primeru dokazanih najhujših kršitev tudi odvzem licence.

Pravosodni minister je na javne očitke zbornice danes dejal, naj zbornica opravi naloge, ki jih po zakonu mora in da vse njegove zahteve temeljijo »več kot le na medijskih razkritjih, in uporabil sem pooblastila, ki jih imam.« Zbornica je namreč Pličaniču v nedavnem javnem pismu med drugim očitala, da kot pravosodni minister »nima pravice sankcionirati in obsojati stečajnih upraviteljev zgolj na podlagi javnih objav medijev, ampak bi si moral prizadevati za krepitev zaupanja v pravno državo.«