Sodniki hočejo več iz državne malhe

 Vrhovno sodišče: Zmanjkalo bo za stroške sodnih postopkov in brezplačno pravno pomoč.

Objavljeno
09. oktober 2013 22.49
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se zaključuje sojenje zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza. Boško Šrot in Igor Bavčar sta bila spoznana za kriva.
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Vrhovno sodišče ocenjuje, da bo nižanje sredstev, kot je opredeljeno v vladnem predlogu proračuna za leti 2014 in 1015, resno ogrozilo, da bi sodstvo uresničilo prednostne naloge in doseglo cilje, ki si jih je postavilo. Ključni primanjkljaj se bo pokazal pri stroških sodnih postopkov in brezplačni pravni pomoči. Zato je vrhovno sodišče pripravilo alternativni proračun. Poslalo ga je vladi in državnemu zboru.

Iz tega izhaja, da bi sodstvo prihodnje leto potrebovalo dodatnih 7,5 milijona evrov, leta 2015 pa dodatna dva milijona evrov. Po presoji vrhovnega sodišča je predlog za dodatni denar utemeljen s številom nerešenih pomembnejših zadev, ki se zmanjšuje, enako velja za sodne zaostanke. A sodstvo ne more zagotoviti, da bo nižanje stroškov tudi vnaprej mogoče, ne da bi bili pri tem ogroženi pozitivni trendi, ki jih zaznava tudi glede uresničevanja zaveze državljanom, v kateri jim je obljubilo, da bodo hitreje prišli do sodne odločitve.

Iz manj v manj

Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da se proračun sodstva niža že od leta 2010, ko je bila realizacija 177,4 milijona evrov. Veljavni proračun za 2013 je za 10 odstotkov nižji in znaša 160,5 milijona evrov, predlagana proračuna za leti 2014 in 2015 pa sta za 15 odstotkov nižja. Predlog proračuna za leto 2014 predvideva 149,6 milijona evrov, za 2015 pa 149,8 milijona evrov.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da bo kljub intenzivnemu varčevanju pri plačah (od leta 2007 se je število sodnikov zmanjšalo za 11 odstotkov) in materialnih stroških (poraba je v primerjavi z letom 2009 nižja za 23 odstotkov) letošnja realizacija 162,4 milijona evrov. Predvidena sredstva za izdatke za blago in storitve ne bodo zadoščala za nemoteno poslovanje sodišč v prihodnjih dveh letih. Ena večjih težav je tudi brezplačna pravna pomoč. Čeprav se je poraba na proračunskih postavkah, kjer so zagotovljena sredstva za te namene, v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala že za 23,6 odstotka, pa večina sodišč sredstev za plačilo teh obveznosti nima že od septembra letos. Ključen pa je primanjkljaj pri stroških sodnih postopkov, saj so neposredno povezani s številom rešenih zadev in njihovo kompleksnostjo.

Vse gre hitreje

Veliko področij, kjer bi lahko dodatno privarčevali, tako sporoča vrhovno sodišče, je odvisnih od zakonodajnih sprememb, na katere pa sodstvo ne more vplivati. Zato ne more zagotoviti, da bo nižanje stroškov mogoče tudi vnaprej, ne da bi ogrozili trenutne pozitivne trende. Sodišča so skrajšala povprečni čas reševanja zadev, samo letos za mesec dni pri pomembnejših zadevah. Količnik reševanja gospodarskih zadev na okrožnih sodiščih je 118 odstotkov, pričakovani čas rešitve gospodarske zadeve, ki je konec leta 2011 znašal 15,5 meseca, je avgusta 2013 11,1 meseca.

»Izgubili bomo zagon, ki ga imamo. Dosegli smo pomemben preboj. Sodstvo se mora odzvati takoj,« pravi Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča.

Denar za stroške postopkov in ne za plače

Vrhovno sodišče je predsednici vlade Alenki Bratušek poslalo predlog alternativnega proračuna, iz katerega izhaja, da bi sodstvo v letu 2014 potrebovalo dodatnih 7,5 milijona evrov denarja, v letu 2015 pa dodatna dva milijona evrov. Ta denar ne bi šel za plače sodnikov, ampak predvsem za stroške sodnih postopkov, za materialne stroške in za brezplačno pravno pomoč, nam je pojasnil generalni sekretar vrhovnega sodišča višji sodnik Janko Marinko. Od tega je tudi odvisno, ali bo sodstvo izpolnilo cilje, ki si jih je postavilo že pred dvema letoma in ki jih je konkretiziralo junija letos, ko so premierka Alenka Bratušek, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in pravosodni minister Senko Pličanič podpisali zavezo državljanom, v kateri obljubljajo hitrejše reševanje sodnih sporov. Pri tem pa mora vsaka stran opraviti svoj del posla - tako izvršna kot sodna oblast.

Branko Masleša nam je v utemeljitvi, zakaj so se odločili za vložitev alternativnega proračuna - tak korak so prvič naredili lani - dejal, da »nočemo tvegati, da bi se sodni postopki upočasnili. V letu ali letu in pol lahko dosežemo cilje, ki smo si jih postavili in ki zadevajo predvsem čim krajši čas od trenutka, ko primer pride na sodišče, do njegove rešitve. Zato smo se odločili za vložitev alternativnega proračuna, saj se mora sodni sistem na probleme odzvati takoj. Če bodo znova nastali zastoji, čez nekaj časa nikogar ne bo zanimalo, zakaj se je to zgodilo.«

Pregon gospodarskega kriminala ogrožen

Državno tožilstvo v predlogu proračuna za leto 2014 izgublja nekaj manj kot milijon evrov (930.000 evrov) v primerjavi z rebalansom letošnjega proračuna. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer opozarja, da je to za proračun majhna številka in da »če država misli resno s pregonom gospodarskega kriminala, potem mora določiti prioritete«.

Na ministrstvu za pravosodje so poudarili, da so pravosodni organi samostojni proračunski uporabniki, da pa so omejena sredstva državnega proračuna realno dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Prebivalstvo in gospodarstvo preprosto ne moreta nositi še večjega bremena. Zagotovljena sredstva so najvišja možna.