Soodgovornost politike za človekove pravice

Ljubljana – Iz statistike dela Evropskega sodišča za človekove pravice v letih od 1959 do 2014 ni mogoče razbrati, da je Slovenija največja in sistematična kršiteljica človekovih pravic. Toda to še ne pomeni, da je brez grehov. Toda za te so soodgovorne vse tri veje oblasti, in ne izključno sodna.

In to zato, ker do sredine prejšnjega desetletja naša zakonodaja ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. K slabim sistemskim razmeram je pomembno prispevala tudi neučinkovita – pretežno politično pogojena – reforma organizacije prvostopenjskega sodstva sredi devetdesetih let, ki je po mnenju vlade precej pripomogla k zaostankom v sodstvu. Tako je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo, da je Slovenija lani kratila pravico do sojenja v razumnem roku v sedmih zadevah, pa še ti primeri so vezani na čas, še preden je državni zbor leta 2006 sprejel zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pred tem je ESČP obravnavalo več kot 1740 pritožb iz naše države, ki so se, kot pojasnjuje evropsko sodišče, skoraj vse nanašale prav na počasno sojenje.

Nikoli ni dovolj dobro

Toda politika pri oceni dela pravosodja kot domnevne kršiteljice človekovih pravic bolj ali manj ostaja na dveh bregovih, kar je potrdila tudi današnja prva popočitniška izredna seja državnega zbora. Del opozicije (zlasti SDS in NSi) vztraja, da pregled dela, ki ga je objavil ESČP za zadnjih 55 let, kaže na alarmantne razmere v pravosodju, še večji problem pa je, ker to ostaja vase zaprt sistem brez sposobnosti samorefleksije. Številni sodniki vzbujajo videz pristranskosti, sodni svet pa se na takšne probleme ne odziva. Koalicija takšne očitke zavrača, saj je prepričana, da je naša država naredila precej korakov k izboljšanju razmer v pravosodju, to pa še ne pomeni, da je čas za ignoranco težav. Korenite spremembe so nujne, čeprav se je čas rešitev zadev že skrajšal tako pri pomembnejših zadevah (z 10,7 meseca leta 2006 na 7,1 meseca leta 2014) kot tudi pri vseh zadevah (z devetih mesecev leta 2006 na 3,3 meseca lani).

Ena od upravičenih kritik pa je, da pri nas ni institucije, ki bi sistematično spremljala uresničevanje sodb evropskih sodišč – tako ESČP kot Sodišča EU – v našem prostoru. Od decembra lani je ta naloga zaupana pravosodnemu ministrstvu. Tudi Center za izobraževanje v pravosodju je od letos vključen v mrežo institucij Help program. Ta je namenjen izobraževanju sodnikov in tožilcev, da bi se seznanili z evropsko sodno prakso.

Vilfan in Klanjšček ob odbora

Poslanci so na koncu izredne seje razrešili predsednika odbora za obrambo Petra Vilfana in predsednico odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mirjam Bon Klanjšček. Za šefa odborov sta bila pred letom oba izvoljena kot predstavnika Zaaba. Vilfan je julija prestopil k Desusu, Bon Kanjščkova pa je ostala brez poslanske skupine, ko je iz Zaaba izstopil še dotedanji vodja skupine Jani Möderndorfer. V zadnjih dneh se je včlanila v poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki jo vodi nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek. Vodilne funkcije je Vilfanu in Bon Klanjščkovi državni zbor odvzel, ker sta ju dobila kot predstavnika stranke, ki nima več poslanske skupine. Ker se stranke še niso dogovorile, kako po razpadu Zaaba in ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih razdeliti sedeže v odborih in vodilne funkcije, bosta odbor za obrambo in izobraževanje začasno brez predsednikov. Vodila jih bosta podpredsednika. V odboru za obrambo sta to Marjan Dolinšek (SMC) in Benedikt Kopmajer (Desus), v odboru za izobraževanje pa Irena Kotnik (SMC) in Janko Veber (SD). Razdelitev položajev in sedežev je še posebno zapletel prestop Vilfana, ki je vodenje odbora za obrambo prevzel kot opozicijski poslanec, ker kandidata protestno ni bila pripravljena ponuditi SDS, katere predsednik Janez Janša je moral tik pred lanskimi volitvami v zapor. Bojkotu se SDS doslej ni odpovedal. Vilfan je iz opozicije prestopil v vladni Desus, ki že ima podpredsednika odbora. Nova predsednika obeh odborov bo državni zbor, če se bodo stranke do takrat dogovorile o novi delitvi, izvolil prihodnji teden.