Specializirani kriminalisti so vse bolj uspešni

Ljubljana – Nacionalni preiskovalni urad (NPU) bo konec leta praznoval četrto obletnico svojega obstoja. V tem času se je kadrovsko in strokovno okrepil, kar daje rezultate pri pregonu najzahtevnejših oblik kriminalitete, ki se je v Sloveniji (pre)dolgo ni dotikal skoraj nihče.

Urad je organiziran v okviru uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi. NPU deluje kot specializirana kriminalistična preiskovalna enota za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj, še posebej na področjih gospodarskega in finančnega kriminala ter korupcije. Postavljene ima štiri temeljne stebre delovanja: poslovni in javni sektor, finančna kriminaliteta, korupcija in organizirana kriminaliteta, ob tem pa raziskuje tudi nepreiskane umore in sumljive primere pogrešanih oseb.

Ustanovitev »slovenskega FBI« so podprle tudi evropske institucije – Europol, Svet Evrope in OECD, pri ustanavljanju urada pa je bil zgled finski preiskovalni urad, ki je pri nas še najbolj znan po aferi Patria, zaradi katere je bil pravnomočno obsojen nekdanji predsednik vlade Janez Janša.

Pooblastila NPU so po zakonu enaka pooblastilom policije, s to razliko, da so preiskovalci in strokovnjaki z različnih področij s selitvijo v nove prostore zbrani na enem mestu, kar je njihovo delo logistično in organizacijsko olajšalo. Opravljeno delo urada je po statističnih kazalcih dobro. Do konca avgusta letos je NPU obravnaval 333 kaznivih dejanj in 353 osumljencev, premoženjska škoda v obravnavanih primerih pa je dosegla skoraj pol milijarde evrov.

Velike in razvejane kriminalne in teroristične mreže so v zadnjem času postale velik izziv in grožnja notranji varnosti držav članic EU in njenim prebivalcem. Največje aktualne varnostne grožnje so po oceni Europola (Evropske zveze organov pregona) terorizem, mednarodna trgovina z mamili, pranje denarja, organizirane prevare, ponarejanje denarja in trgovina z ljudmi. Pojavljajo se tudi nove grožnje, kot je spletni kriminal, tudi klasične oblike kriminala pa so se povsem globalizirale. NPU zato – poleg Europola – sodeluje tudi z organi pregona iz drugih držav, predvsem s tistimi iz naše soseščine. Urad med drugim goji tesne povezave s hrvaškim Uskokom (uradom za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu), s srbskim uradom za boj proti organiziranemu kriminalu in kolegi iz Avstrije ter Italije.

Med novimi grožnjami, ki se pojavljajo v Sloveniji, je tudi radikalni islam. Policija je enemu od borcev, ki se je vrnil iz Sirije, nedavno zaplenila celo raketomet. Pri opravljanju svojih nalog je pozorna tudi na problematiko nasilne radikalizacije, tudi pri tem pa sodeluje s pristojnimi službami doma in v tujini. Trenutno prevladuje ocena, da gre za posamične primere, saj v Sloveniji zaenkrat ni bilo zaznano organizirano novačenja za spopade v tujih državah. Po dosegljivih podatkih gre za posamične primere, moški pa se sami odločijo za sodelovanje v bojih na teh žariščih. Informacije o aktivnostih naših državljanov na vojnih območjih so skope tudi zato, ker tovrstnih podatkov od držav, kjer potekajo spopadi, praktično ni mogoče dobiti.

O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem NPU Darkom Majheničem. Intervju z njim lahko na spletu preberete ob 10:00.