Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS

Generalni sekretar IDS Blaž Jelenc je odstopil, ker da so šli v sredino, se podredili parlamentarni in PR-logiki.

Objavljeno
03. december 2015 20.43
Protestni shod s katerim želi Koalicija proti privatizaciji vlado odvrniti od nadaljnje privatizacije podjetij v državni lasti. Luka Mesec govori na Prešernovem trgu. Ljubljana, Slovenija 11.junija 2015.
Zoran Potič, Mario Belovič
Zoran Potič, Mario Belovič
Ljubljana – Generalni sekretar Iniciative za demokratični socializem (IDS) Blaž Jelenec je 18. novembra nepreklicno odstopil s funkcije. Vzroke je navedel v internem pismu, ki smo ga v Delu dobili na vpogled. Ne Jelenc ne koordinator sveta IDS Luka Mesec razmer v stranki nista hotela komentirati. Nezadovoljstvo tli tudi v koaliciji štirih entitet, ki tvorijo Združeno levico.

V Združeni levici (ZL), ki ji je na lanskih volitvah z vstopom v državni zbor uspel veliki met, so se začele kazati prve razpoke. Konec novembra je s položaja generalnega sekretarja stranke Iniciative za demokratični socializem (IDS), ene od članic ZL, odstopil Blaž Jelenc in prekinil delovno razmerje v stranki. Med vzroki, ki jih navaja v odstopni izjavi, izstopa očitek, da si je poslanska skupina podredila stranko, ta pa da je vsebinsko začela drseti proti politični sredini. Nezadovoljstvo z razmerji v ZL se povečuje tudi v drugih strankarskih partnericah, še navaja Jelenc. Da to drži, potrjuje predsednik Demokratične stranke dela (DSD) Franci Žnidaršič, ki zameri poslanski skupini ZL, da preveč solira in se ne usklajuje s tistimi, ki so precej pripomogli k uspehu na parlamentarnih volitvah.

Nepremostljivi ideološki spori

Točka preloma in povod za odstop, ki ga Jelenc nakazuje v odstopni izjavi, je bila očitno skupna referendumska kampanja glede zakona o družini s stranko SD. Jelenc poslanski skupini očita, da je svet IDS glede sodelovanja postavila pred izvršeno dejstvo. Vzroki za razhajanja v stranki in merjenje politične moči med njenimi strujami pa so globlji in tudi ideološki. Poleg vse bolj dominantne vloge poslancev ZL pri določanju politike stranke Jelenc opaža »nepremostljiva razhajanja« znotraj izvršnega odbora IDS, ki da so povzročila popolno »ohromljenost«. Ker je stranka »popolnoma podrejena poslanski skupini«, se je s tem, po Jelenčevem mnenju, vdala »parlamentarni in PR-logiki delovanja«. »Osvojitev oblasti bi morala biti vpeta v končni cilj socialistične transformacije družbe. Takšno transformacijo družbe bomo dosegli le z uresničevanjem drugačnih praks. Če osvojitev oblasti postane cilj sam po sebi, kar se nam vse bolj dogaja, se vede ali nevede vse bolj podredimo parlamentarni logiki ali logiki javnomnenjske všečnosti. Parlament ni več eno od sredstev boja za socializem, ampak postane edino sredstvo boja za oblast,« med vzroki za svoj odstop navaja Jelenc. Posledica vsega je, da stranka vse bolj drsi proti sredini, da je zanemarila svoj razvoj, da v IO ni več prostora za kritiko, ki je nekateri člani stranke poskušajo tudi »sankcionirati«.

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah se v teh dneh v IDS dogaja obračun z notranjo opozicijo, ki jo poleg Jelenca tvorijo še Rok Kogej, Boštjan Remic, Blaž Gselman in Andraž Mali. Proces spominja na tistega, ko so lani poleti iz IDS izstopili teoretiki in stranko prepustili »političnim pragmatikom«. Jelenc pisma drugim članom vodstva stranke ni hotel komentirati, ker da je to namenjeno notranji javnosti, probleme pa da nameravajo reševati v zaprtem forumu. Niti Luka Mesec zadeve ni hotel komentirati: »O tem javno ne bi razpravljal.«

Poslanci ZL pozabili na bazo

Da marsikaj ne deluje najbolje na ravni Združene levice, ki je koalicija treh strank (IDS, TRS in DSD) in četrtega krila, ki ga sestavljajo civilnodružbena gibanja, potrjujejo tudi Žnidaršičeve besede. Sodu je izbilo dno to, da je začel del ZL nastopati v javnosti brez predhodnega soglasja vseh partnerjev, zaradi česar so se v DSD sploh javno oglasili. Novinarska konferenca, na kateri sta Luka Mesec in predsednica TRS Violeta Tomič komentirala dogajanje v poslanski skupini ljubljanskega mestnega sveta ZL, ni bila usklajena in dogovorjena, pojasnjuje Žnidaršič. »To pomeni zlorabo imena Združena levica, o vsebini novinarske konference pa se bomo še pogovorili v ZL,« pravi predsednik DSD. Žnidaršič meni, da je ključni problem to, da se vrh ZL ne pogovarja s tistimi, ki so jih izvolili. »Sestankov tako rekoč ni, da bi se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Posamezne stranke se lotevajo soloakcij brez pojasnil in dogovorov, kar ni dobro. V DSD nismo storili ničesar, kar bi škodovalo koaliciji ZL. Želimo, da koalicija dobro deluje, tako kot na zadnjih volitvah, saj smo prepričani, da lahko ponovi in izboljša rezultat le, če bo delovala tako kot pred letom in pol, ne pa zgolj kot poslanska skupina. Če poslanci ZL menijo, da jim bo na prihodnjih volitvah uspelo samim, se motijo,« še meni Žnidaršič.