Tiskane izdaje
Ljubljana - Sedem sindikalnih central v državi je danes napovedalo začetek zbiranja 5000 podpisov za spremembo definicije minimalne plače. Zbiranje bodo začeli 1. septembra, državljane pa pozivajo, naj bodo solidarni z zaposlenimi z najnižjo plačo v državi in se akcije udeležijo.
Prizadevanje združenih sindikatov, da bi delodajalci tudi zaposlenim z minimalno plačo začeli plačevati dodatek za nočno in nedeljsko delo, se po parlamentarnih počitnicah nadaljuje. V 60 dneh morajo zbrati 5000 overjenih podpisov, s čimer bi svoj zakon spravili v zakonodajni postopek.
Sindikalisti so optimistični, da jim bo uspelo, upajo pa tudi, da bodo poslanci zakon v nadaljnjih postopkih podprli. Predsednik ZSSS Dušan Semolič napoveduje, da bodo pri tem pozorni in da se bodo potrudili, da bodo tudi »javno objavili, kako se bodo posamezni poslanci opredeljavali in glasovali.«
Sindikati bodo podpise zbirali na stojnicah pred 38 upravnimi enotami v državi, če jih bodo zbrali prej, pa bodo akcijo končali. Želijo si, da bi začel zakon čim prej veljati, kar bi bilo, ob običajnem parlamentarnem postopku, po njihovem mogoče s 1. januarjem 2016.
Pri tem so znova opozorili, da s spremembami ne zahtevajo splošnega dviga minimalne plače, temveč le odpravo krivic, ki jih je Semolič ponazoril s tem primerom: »Zdravnik, ki dela ponoči in v nedeljo, dobi dodatek zaradi težjih delovnih razmer in prav je tako. Medicinska sestra, ki dela z njim in prejema minimalno plačo, pa te pravice nima.«
Da sedanja definicija minimalne plače ni ustrezna, se je danes strinjala tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak, takšne ureditve pa nimajo nikjer po Evropi. Predlog sindikatov podpira, a si hkrati prizadeva za spremembo dohodninske obravnave, da redefinicija ne bi prizadela delodajalcev.
Minimalno plačo v bruto višini 790,73 evra po zadnjih podatkih prejema 37.701 delavec. Nekoliko višjo plačo bi po izvzetju dodatkov prejel le en odstotek teh ljudi v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa od 0,1 do 0,7 odstotka, zato, trdijo sindikati, je strašenje delodajalcev, da bo to potopilo gospodarstvo, odveč. Največ žrtev sedanjega sistema je med delavci v zasebnem varovanju, tekstilni industriji, trgovini, gradbeništvu in gostinstvu.
Oster odziv delodajalcev
Predstavniki delodajalcev in sindikati ob podpisovanju Socialnega sporazuma 2015-2016 o redefiniciji minimalne plače niso uspeli najti skupnega imenovalca, zato so ta del iz sporazuma izločili. Sindikalisti so ob tem napovedali, da se bodo za spremembo definicije borili po drugi poti.
Predstavniki delavcev so od besed prešli k dejanjem, današnjemu pozivu sindikalnih central k zbiranju podpisov pa v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) nasprotujejo. Svarijo, »da takšno ravnanje sindikatov pomeni negiranje socialnega dialoga in eklatantno kršitev sklenjenega Socialnega sporazuma 2015-2016«.
V ZDS pravijo, da je minimalna plača ena izmed najpomembnejših kategorij v okviru delovne zakonodaje, »za katero so se s socialnim sporazumom zavezali (tako vlada kot delodajalci in sindikati), da jo bodo urejali s socialnim dialogom in v soglasju s socialnimi partnerji.«
Predlaganim spremembam minimalne plače ostro nasprotujejo, sindikate in ministrstvo za delo pa pozivajo k usklajevanju interesov za pogajalsko mizo v okviru tripartitnega socialnega dialoga.
