Sporni zakon o sanaciji Celjske kotline

Irena Majcen pravi, da bi za Celje sprejeli odlok, ne zakona, a potrebujejo novo uredbo o tleh

Objavljeno
15. februar 2018 15.50
Irena Majcen
Brane Piano
Brane Piano
Nazarje, Celje - Državni zbor bo v petek razpravljal o predlogu Zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline. Zakon ali odredbo z zakonsko močjo Celju obljubljajo že vrsto let, ko pa je bil v zakonodajni postopek vložen s podpisi večine poslancev SMC s prvopodpisano Janjo Sluga, sta Ministrstvo za okolje in prostor nanj dala zavrnilno mnenje. Vlada je poudarila, da bi zakon ustvaril sistemsko zmedo pri urejanju okolja in da je nedorečen. Ministrico smo ob četrtkovem obisku v Zgornji Savinjski dolini zaprosili za pojasnila k odklonilnemu stališču do zakona.

Ali je mogoče še v času sprejemanja zakona zaplet rešiti s sprejetem odloka po vzoru odloka za Zgornjo Mežiško dolino tudi za Celje?

»Ko je bila ustanovljena delovna skupina za Celjsko kotlino, je bilo predvideno, da pripravi odlok. Ni potrebe po posameznem zakonu za katerokoli okoljsko degradirano območje v Sloveniji. Za Celjsko kotlino že velja odlok za zagotavljanje čistejšega zraka in preko subvencij se zagotavljajo viri za čistejši način kurjenja. Težave, ki so nam preprečile pripravo odloka, so predvsem v uredbi o tleh. Na ministrstvu smo pripravili uredbo o tleh, saj je sedanja iz leta okoli 1994 in odraža vedenje in znanje tistega časa. Danes so povsem drugačni kriteriji. Pri njih nam strokovno pomaga biotehniška fakulteta. Gre za pogoje, vsebnosti posameznih elementov v tleh po izkušnjah drugih držav, pa tudi za razdelitev po vrsti rabe tal. V zadnjih dveh letih smo prenesli tudi direktivo, ki govori o območjih, kjer je industrija. Za ta območja je danes nemogoče uporabljati normative iz stare uredbe. Žal so nam ob tej uredbi nevladne organizacije očitale, da ne znamo delati. Neuveljavitev nove uredbe o tleh je preprečila pripravo odloka za Celjsko kotlino.«

Predlog uredbe ste ustavili že leta 2016. V dveh letih se za Celjsko kotlino ni nič naredilo, celo delovna skupina se je nazadnje sestala junija 2016. Ali brez odloka o tleh res ni mogoče ničesar storiti za Celje?

»Po merilih obstoječe uredbi o tleh so onesnažena vsa območja mest v Sloveniji. Zato v tem okviru ni mogoče trditi, da je Celje bolj onesnaženo od drugih mest. Brez nove uredbe o tleh, ki določa različne nivoje škodljivih elementov v tleh za posamezne vrste rabe tal, ni mogoče izvesti odloka o tleh Celjske kotline. Prav tako tudi zakona ne. Če zakon ne bo imel pravih normativov, ga ne bo mogoče izvajati.«

Zakaj ste torej predlog nove uredbe o tleh umaknili?

»Mogoče je pogledati, kakšnih vse očitkov smo bili deležni. Zato si je pripravljavec, biotehniška fakulteta, vzel več časa, da novi odlok utemelji. Nedavno, ko so nas obiskali predstavniki Evropske komisije, skupaj ugotavljali, da delovanje nevladnih organizacij v Sloveniji ni enako kot drugod po Evropi. Tam običajno nevladne organizacije pomagajo poiskati rešitve, dajejo tudi pobude, da se neka stvari pripelje do cilja. Pri nas imamo še veliko drugačnega načina, to je, da se ne spremeni nič. Prav gotovo bo v naslednjih letih ta uredba ponovno v sprejemanju in prepričana sem, da bo v takšni ali drugačni obliki tudi sprejeta.«

Pravite torej, da če bo zakon o Celjski kotlini v parlamentu sprejet, bo ostal neoperativen, neizvedljiv ...

»Bila sem dovolj jasna. Ponavljam, odlok za zrak se izvaja.«

Če naj bi bila vsa mesta onesnažena, pa verjetno kadmija, tako kot Celje, v tleh nimajo ...

»Se strinjam. A normativi v veljavni uredbi so tako ostri, da so v vseh mestih prekoračene vsebnosti škodljivih snovi v tleh.«

Toda Zgornja Mežiška dolina ima že 10 let poseben odlok za tla.

»Inštitut za javno zdravje je pred leti zaradi obolevnosti otrok opozoril, da so tam v krvi otrok prekoračene vrednosti svinca. Do odloka je prišlo iz zdravstvenih razlogov. Poiščite podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki mi jih je predstavljal takratni direktor Ivan Eržen, ki je povedal, da v Celjski kotlini ni statistično značilnega odstopanja, ki bi dokazovalo, da je kakršnokoli obolevanje prebivalcev večje kot drugod v Sloveniji.«