Spreminjanje ustave: Predsednik republike ne bo imenoval ministrov

Ljubljana – Med strankami ni soglasja za nemški sistem, po katerem bi ministre po volitvah ali po nezaupnici premieru imenoval predsednik republike. Soglasja ni niti za manj radikalen prvotni predlog SDS, ki bi tudi zmanjšal pristojnosti poslancev, kažejo prvi odzivi.

O kar treh postopkih za spremembo najvišjega pravnega akta države bo danes razpravljala ustavna komisija, ki jo vodi predsednik zbora Milan Brglez (SMC): o drugačnem načinu volitev vlade, o državnem financiranju le državnih osnovnih šol in o neprofitnem zagotavljanju pitne vode.

Kako voliti ministre

Najdlje je postopek ob predlogu poenostavitve načina imenovanja vlade. SDS ga je sprožila, da bi po volitvah ali ob konstruktivni nezaupnici hitreje dobili novo oblast. Poslanci bi po predlogu SDS hkrati glasovali o premieru in ministrih, premier pa bi do tretjine ministrov po imenovanju lahko zamenjal brez postopkov v DZ. Zaslišanja ministrov bi ukinili. Le pri tem postopku je že ustanovljena skupina strokovnjakov, vodi jo Janez Pogorelec. Pravniki so soglašali s SDS, da je zdajšnji sistem modro spremeniti, a predlagajo nemški model, po katerem bi poslanci volili le še šefa vlade, ministre pa bi imenoval predsednik republike.

Malo verjetno je, da bi se takšne spremembe zgodile. Da bodo proti, so včeraj napovedovali z leve in desne. Iz SD so povedali, da so proti zmanjševanju pristojnosti državnemu zboru, denimo z ukinitvijo zaslišanj ministrov, kar je skupno predlogu strokovnjakov in SDS. Z desne je SDS sporočila, da so proti nemškemu modelu, ker pomeni poseg v temelje parlamentarnega sistema z večanjem pristojnosti predsednika republike. »To bi bila,« je ocenil Branko Grims, »na nek način uresničitev mokrih sanj Milana Kučana.«

Kučanova radovednost

»Če je volja, ureditev ni pomembna,« je o nastajanju vlade povedal Lojze Peterle, ki je pred četrt stoletja sestavil vlado, ki je po presenetljivi zmagi koalicije Demos izpeljala osamosvojitev in ustanovila državo. Kot je opozoril, je takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, preden ga je predlagal za mandatarja, zahteval informacijo, kdo bodo ministri. A Peterle ni odgovoril: »Osmešil bi se, če bi razlagal. Saj niti mandatar še nisem bil.« Peterle je opozoril, da bi dodatne pristojnosti predsednika lahko vodile v težave, kakršnim smo bili že priča, ko je predsednik Danilo Türk novembra 2008 zavrnil imenovanje sedmih veleposlanikov, ki jih predsednik tudi le imenuje: v Bratislavi, Berlinu, na Dunaju, v Kijevu, Moskvi, Teheranu in Washingtonu. Predlagala jih je vlada Janeza Janše.

Pričakovati je, da bo ustavna komisija danes omogočila nastanek skupine strokovnjakov, ki bo proučila predlog SD, ZL, Desusa in Zaaba, da bi država obvezno financirala le programe javnih osnovnih šol. Kot smo poročali, je ustavno sodišče po pritožbi staršev, ki so morali doplačevati, odločilo, da mora država plačati tudi za obvezni program OŠ Alojzija Šuštarja. Strokovna skupina bo najbrž ustanovljena tudi ob predlogu istih strank, prva ga je podpisala Alenka Bratušek, da bi v ustavo zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da za preskrbo z njo lahko skrbijo le neprofitne javne službe.