Tiskane izdaje
Najbolj znamenit športni delavec, ki je prek košarke ustvaril politično kariero, je Stane Dolanc. Bil je organizacijski sekretar svetovnega prvenstva, ki se je maja 1970 končalo v Ljubljani. »Streljajmo z žogami vseh vrst v koše in gole. Ne bomo pa dovolili, da bi z jeklenimi kroglami streljali na ljudi,« je povedal v govoru ob začetku zaključnih bojev. Potem ko je Jugoslavija v dvorani Tivoli osvojila zlato medaljo, pa je sklenil je, da bodo »zlati fantje« odšli do Beograda in pravkar osvojeno zlato kolajno podarili tovarišu Titu.
Ta odločitev je prispevala k njegovemu napredovanju, saj je v prvi polovici sedemdesetih let postal sekretar predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, kar je v tedanji konstelaciji političnih silnic pomenilo, da je član prve peterke jugoslovanske nomenklature. Ob koncu Brozovega življenja je bil med beograjskimi intrigami za krajši čas prestavljen na klop za rezervne igralce, a se je na parket petih najmočnejših Jugoslovanov vrnil kot zvezni notranji minister.
Če je bil Dolančev vzpon v prvo peterko jugoslovanske nomenklature povezan z državno reprezentanco, so se povezave med košarko in politiko praviloma dogajale na klubski ravni. Bolj natančno: uspešno vodenje upravnega odbora košarkarskega kluba Olimpija tudi danes velja za solidno referenco.
Olimpija: Kučan in Janković
Milan Kučan je Olimpiji predsedoval med letoma 1977 in 1980. Vanjo je prišel kot sekretar socialistične zveze delovnega ljudstva, zapustil pa jo je kot predsednik slovenske skupščine. Ena od potez, ki jo je potegnil kot predsednik kluba, je bila, da je Iva Daneua prepričal, naj postane trener ekipe. Ob Kučanovem prihodu je Olimpija že nosila ime sponzorja, cerkniškega Bresta, ob njegovem odhodu pa Iskre Olimpije.
V Olimpiji (natančneje Smelt Olimpiji) se je med letoma 1984 in 1990 kalil tudi Zoran Janković. Podjetje Mercator Investa, ki ga je vodil, je bilo eden od sponzorjev tivolskih košarkarjev, Janković pa je bil šest let podpredsednik kluba. V tem času je kot spremljevalec s košarkarji križaril po SFRJ, Olimpijo pa je zapustil, ko je leta 1990 ustanovil svoje podjetje, Electo, sponzorska sredstva Electe pa je preusmeril v ženski rokomet.
Jankovićev podpredsedniški mandat se deloma prekriva s predsedniškim mandatom Emila Milana Pintarja (1982–1986); Pintar je v osemdesetih vodil Zavod za družbeno planiranje, hkrati pa tudi projekt Slovenija 2000. Kot poslanec ZKS-SDP je leta 1990 vodil vlado v senci.
Finančni minister
Ko se je izkazalo, da je tivolski klub velik davčni dolžnik, je kot član UO Olimpije odstopil. Ostal pa je finančni minister, torej tudi neposredno nadrejen davčni upravi.
Zdaj košarkarjem Olimpije predseduje Jani Möderndorfer, vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
