Tiskane izdaje
Ljubljana – Da je izid sodnega postopka nemalokrat odvisen od mnenj sodnih izvedencev, cenitev in tolmačenj, ni dvoma. V zadnjem času so odmevala nekatera izrazito nasprotujoča si izvedenska mnenja, pravosodno ministrstvo se je zato odločilo stroki dati večjo težo.
Pred poletjem objavljene izhodiščne teze za pripravo novega zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih je pravosodni minister Goran Klemenčič v novi različici delovnega gradiva, ki je v obravnavi od začetka septembra, v nekaterih točkah bistveno omilil. Predvsem je odstopil od predloga, da bi bili izvedenci, cenilci in tolmači imenovani za šest let, in od predloga, da bi bilo obvezno obnavljanje njihovih licenc.
Brez utvar
Na ministrstvu si sicer ne delajo utvar, da lahko samo z zakonom preprečijo anomalije, ki se dogajajo. V zadnjem času so predvsem odmevali izrazito nasprotujoča si izvedenska mnenja v primerih Radan, Supančič in Novič ter različne cenitve prestižnih zemljišč, ki naj bi šle na roko naročnikom cenitve zato, da so dobili ugodnejša posojila. Posebej sta odmevala tudi primer cenitev zemljišč na trasi Pragersko–Hodoš in primer Mesesnel ter cenilčevo ocenjevanje vrednost umetniških del, ki so bili ponaredki.
Ključna rešitev, ki jo zdaj ponuja ministrstvo, ki po novem ne želi posegati v status izvedencev, cenilcev in tolmačev, je ustanovitev strokovnega sveta, ki bi bil v pomoč ministrstvu, ko gre za postopke imenovanj, disciplinske in razrešitvene postopke. Ministrstvo ugotavlja, da imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev zdaj obsega nabor 79 področij, 438 strokovnih podpodročij ter 39 jezikov, pri čemer ni nekega povezovalnega člena oziroma centralnega organa, ki bi lahko sam odgovarjal na specifična strokovna vprašanja ali pa bi za pomoč zaprosil posamezne strokovnjake oziroma strokovna združenja ali društva. Predsednika in deset članov strokovnega sveta bi na predlog pravosodnega ministra imenovala vlada za dobo šestih let, pri čemer člane vanj predlagajo reprezentativna strokovna združenja in druge strokovne institucije.
Več discipline
Veljavna ureditev ne pozna disciplinskega postopka zoper izvedenca, cenilca ali tolmača. Zato ima ministrstvo v sedanjih postopkih na voljo le dve skrajni rešitvi, to je razrešitev (število razrešitev v zadnjih desetih letih je razvidno z grafa) ali, če do nje ne pride, avtomatično podaljšanje licence. Toda v praksi so, tako ministrstvo, pogoste »vmesne« situacije, ko je kršitev nekdo storil, vendar njena teža ne utemeljuje razrešitve kot skrajnega ukrepa, saj je to nerazumna in nesorazmerna sankcija.
Po novem naj bi bil nabor disciplinskih ukrepov širši (od opomina do trajnega odvzema licence), v teh postopkih pa bo lahko imel ključno vlogo strokovni svet, če bo vzrok za ukrepanje povezan z (ne)vestnim opravljanjem službe oziroma (ne)upoštevanjem pravil znanosti in stroke, ki sta najpomembnejša elementa preverjanja posameznikovega dela.
Preverjanje znanja
Po novem bi lahko strokovni svet ministru predlagal, da izvedenec, cenilec ali tolmač ponovno opravi preizkus usposobljenosti, lahko pa tudi preveri, kako vestno in skrbno je nekdo opravil svoje delo, s tem, da strokovni svet izbere tri naključna izvedenska mnenja, cenitve ali prepise tolmačenj, ki jih je nekdo izdelal v preteklem obdobju. Za takšno rešitev so se na ministrstvu odločili, ker jih je stroka večkrat opozorila, da zgolj štetje potrdil o strokovnem izobraževanju in usposabljanju ne izkazuje dejanske strokovnosti izvedencev, cenilcev in tolmačev, saj je na trgu veliko takšnih izobraževanj, ki k strokovnosti nič ne pripomorejo, zato je komercializacijo izobraževanja nujno zajeziti. Ministrstvo zato takšno presojo prepušča strokovnemu svetu. Ministrstvo komentarje strokovne javnosti na delovni osnutek tez pričakuje do 27. oktobra.
