Tiskane izdaje
Pri premierovi napaki se je pokazalo, da vsi njegovi sodelavci niso vešči prava. Ko smo v SMC preverjali, ali nam bo poslal podatke, ki bi jih že moral poslati KPK, so pred dvema tednoma (napačno) ugovarjali, da ima še več tednov časa za poročanje, češ da se obveznost začne z izvolitvijo za šefa vlade. Ker je Cerar poslanec postal 1. avgusta, bi moral do 1. septembra poročati o svojem premoženju. To je prejšnji teden storil z zamudo, prav tako poslanec Prelog. Če ne bi, bi mu grozila kazen, ki jo določa zakon: desetinsko znižanje plače.
Zgled Brglez,
Brglez ima v polovični lasti 258 kvadratnih metrov stanovanjske hiše v Logatcu, zgrajene leta 2007, 128.200 evrov hipotekarnega in še 9975 stanovanjskega kredita. Prijavil je še lastništvo deset tisoč evrov vredne toyote. Lipicerjeva je solastnica manjšega stanovanja, je zanj manj zadolžena (68.000 evrov), je še solastnica manjšega vinograda in stavbe. Luka Mesec (ZL), pa, denimo, nima nepremičnin in ne posojil. Iz SDS so za Janeza Janšo odgovorili, da nam tokratne prijave ne bodo poslali in zapisali, da so bili vsi podatki že velikokrat objavljeni in jih lahko najdemo na spletu. Hainz formalno sploh ni odgovoril, iz njegovega kabineta pa so nas napotili celo na KPK, čeprav zakon določa, da zaradi varstva zasebnosti teh podatkov tam ne smejo razkrivati javnosti. Ali pa prav zato.
V zamudi z razkritji tudi KPK
KPK bi sicer vsako leto junija morala objaviti spremembe dohodkov in premoženja politikov in drugih funkcionarjev, ki jih kažejo vsakoletne prijave. Doslej še nikoli niso storili, čeprav zakon, ki to zahteva, velja že vrsto let. Iz KPK so nam pojasnili, da elektronski sistem za avtomatsko objavo sprememb premoženjskega stanja še vzpostavljajo. »Zaradi velikega števila zavezancev je ročna obdelava podatkov nemogoča, zato se komisija trudi, da bo elektronski sistem čim prej začel delovati,« so dodali o težavi, ki so jo podedovali iz časov, ko je komisijo vodil Goran Klemenčič.
V zakonu o integriteti in poslovniku komisije je najti še kar nekaj mrtvih črk na papirju. Določba, da se politiku, ki po ponovnem pozivu komisije ne sporoči svojega premoženjskega stanja, za desetino zniža plača, je ena od njih. Natančno je določeno, kako bi znižanje dosegli: nadzornik mora pripraviti osnutek odločbe o znižanju plače, o njem odloča senat komisije. Odločbo vroči zavezancu in njegovemu delodajalcu, ki ju mora v 30 dneh obvestiti o izvedbi znižanja. A to je le teoretično. Na vprašanje, kolikokrat je KPK že uporabila ta instrument, so nam odgovorili: »V preteklosti še nismo predlagali znižanja plače.«
Zaplet za pet evroposlancev
Plač KPK ni zniževala niti petim evroposlancem, ki so spregledali svoje obveznosti že pred premierom Cerarjem. Med evropskimi poslanci premoženja ni pravočasno prijavil nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes (Verjamem). Pri drugih, torej pri Ivu Vajglu (Desus), Lojzetu Peterletu (NSi), Tanji Fajon (SD) in Francu Bogoviču (SLS), pa so komisiji manjkala poročila iz preteklosti. Da jih iz KPK ni nihče opozoril, da je karkoli narobe, so bili presenečeni evropski poslanci, ko smo preverjali, zakaj niso poročali. Pri Šoltesu se je pokazalo, da je komisiji pozno poročal kot nekdanji funkcionar, ne pa še kot novi. Pri Vajglu pa je komisiji manjkalo poročilo še iz leta 2012, ko je bil spremenjen zakon. Vajgl se je začudil, zakaj ga toliko časa niso opozorili. Oba z Šoltesom pa sta obveznosti po tem izpolnila. Med poznavalci je slišati, da bi, če bi KPK zahtevala znižanje plač od evropskega parlamenta, lahko prišlo do težav, ali bi ji tam sploh priznali pristojnost za poseg v pravice poslancev.
Nadzor strank ali oblasti
Kakšno premoženje imajo trenutno Cerar, Brglez ali Janša, zanima veliko število ljudi, komisija za preprečevanje korupcije pa te podatke zbira zaradi pomembnejšega razloga: za preverjanje, če se je komu premoženje med mandatom (neupravičeno) povečalo. Denimo, z zlorabo oblasti.
Nazadnje je veliko javno pozornost in spremembo oblasti komisija sprožila z objavo posebnega poročila o predsednikih političnih strank s sumi o nepravilnostih pri tedanjem premieru Janezu Janši in županu Ljubljane Zoranu Jankoviću. Takšno poročilo je objavila prvič, predsedniki političnih strank pa niso zavezanci za prijavo premoženja, če ne opravljajo državnih funkcij. Ureditev, da bi najpomembnejši državni funkcionarji (šef vlade, predsednik republike) morali razkriti svoje premoženje javnosti, ni bila nikoli uzakonjena.
Transparentnost zagotavlja integriteto
V društvu Integriteta pravijo, da se morajo funkcionarji zavedati, da se s transparentnostjo premoženjskega stanja zagotavlja višja stopnja integritete in povečuje zaupanje v delovanje nosilcev moči. »Normaliziranje stanja v slovenski družbi in povečanja zaupanja javnosti v nosilce moči in vladavino prava, je večkrat izpostavljeno poslanstvo mandatarja in zmagovalca volitev, na katerem naj bi temeljilo tudi delovanje bodoče slovenske vlade,« so opozorili v kritičnem odzivu na Cerarjevo zamudo.
