Stoltenberg prepričan, da Slovenija lahko doseže cilje

Ljubljana − Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je med srečanjem s premierom Mirom Cerarjem in drugimi predstavniki državnega vrha izpostavil potrebo po povečanju investicij v obrambo. Slovenija se je zavezala, da bodo obrambni izdatki v prihodnjih dveh letih ostali na enaki ravni kot zdaj, šele potem pa jih bo začela postopoma dvigovati.

Premier Cerar je visokemu gostu med njunim srečanjem v Ljubljani zagotovil, da bo država prenehala zmanjševati proračunske izdatke, namenjene za obrambo, in bo v prihodnjih letih storila več, da ti sčasoma dosežejo predvideno raven dveh odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. Stoltenberg je izrazil razumevanje glede problematičnosti namenjanja več denarja za področje obrambe v času rezov v druge segmente proračuna, a je izrazil prepričanje, da je Slovenija kljub temu zmožna uresničiti zadane cilje.

»Slovenska vojska je del naše družbe in deli našo usodo. Svoje zaveze moramo jemati resno,« je med odgovarjanjem na novinarska vprašanja poudaril Cerar, ki je priznal, da je prispevek Slovenije v vojaški proračun zveze Nato v času krize znatno upadel. Vlada namerava v prihodnjih dveh letih obrambni proračun obdržati na sedanji ravni, leta 2017 pa ga namerava začeti postopoma zviševati, in sicer za 0,04 odstotka na leto. Hkrati namerava prestrukturirati sredstva, ki jih namenja za vojsko, in več denarja usmeriti v investicije.

Povečana nestabilnost, povečani izdatki

Problem nižanja sredstev za vojsko je leta 2014 med obiskom v Ljubljani izpostavil tudi Stoltenbergov predhodnik Anders Fogh Rasmussen, rekoč, da ima varnost svojo ceno, »cena pomanjkanja varnosti pa je še večja«. Rasmussen se je med pogovorom s tedanjo premierko Alenko Bratušek hkrati opisal kot realist, ki razume, da v času nižanja proračunskih sredstev za socialo vlada ne more več denarja nameniti za obrambo. Lahko pa obstoječa sredstva uporabi bolj učinkovito.

Podoben pogled je predstavil Stoltenberg. »Vsi razumemo, da je to [povečanje sredstev za obrambo] težko upravičiti − da bi vlade raje vlagale denar v razvoj področji, kakršno je šolstvo«. Kot je poudaril, je tudi sam v času vodenja norveške vlade znižal obrambne izdatke, »toda razmere so bile takrat drugačne, stabilne«. Ko je bilo treba izdatke ponovno povišati, je to tudi storil.

Stoltenberg se je s Cerarjem prvič srečal novembra lani v Bruslju. Že takrat ga je opozoril na problem izpolnjevanja slovenskih obveznosti v zvezi s proračunom. Na novinarsko vprašanje, kako se bo vodstvo Nata odzvalo na to, dalovenija morda ne izpolnjuje zavez, je Stoltenberg miril, da je država storila korak v pravo smer že z obljubo, da bo prenehala varčevati pri obrambi. Prepričan je, da Slovenija lahko obrambni proračun v desetletju poveča na zaželena dva odstotka BDP.

Vzajemne koristi

Nekdanji norveški premier je Slovenijo obiskal že leta 2007, tokrat pa je prvič prišel v vlogi generalnega sekretarja severnoatlantskega zavezništva. Na novinarski konferenci je poudaril pomen članstva naše države v Natu, posebno pa izpostavil njen prispevek k mirovnim misijam na Kosovu in v Afganistanu. Opisal je tudi pomen članstva za našo državo: »Nato ima koristi od Slovenije kot zaveznice in Slovenija ima koristi od kolektivne obrambe, ki jo zavezništvo zagotavlja v Evropi.«

Zveza se po Stoltenbergovih besedah prilagaja in odziva na povečano nestabilnost v regiji, kjer glavno grožnjo stabilnosti predstavljata predvsem širjenje vpliva Islamske države na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter kriza v Ukrajini.

Stoltenberg in Cerar sta se v svojih pogovorih osredotočila na teme naslednjega vrha zveze Nato prihodnje leto v Varšavi, kjer bodo predstavniki držav članic predvidoma govorili o nadaljnem sodelovanju med zaveznicami. Sobesednika sta se med drugim dotaknila tudi vprašanja širitve zavezništva na območje Zahodnega Balkana. Slovenija se, kot je znano, zavzema za vstop Črne gore v zvezo Nato, saj je prepričana, da bi to pripomoglo k zagotavljanju stabilnosti v tem delu Evrope. Po besedah generalnega sekretarja bo odločitev o članstvu Črne gore padla na ministrskem srečanju Nata v decembru.