Strankam se spet ne mudi toliko na volitve

V Desusu in SD za volitve maja, SDS vztraja pri datumu 10. junij, ki je bil že predviden za redne volitve.

Objavljeno
20. marec 2018 17.18
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Po prvih pogovorih poslanskih skupin pri predsedniku republike se je pokazalo, da stranke vendarle nekoliko zavlačujejo z odhodom na volitve. Takoj po odstopu predsednika vlade je bilo najpogosteje slišati - čim prej na volitve.

Da v Sloveniji ni tako preprosto določiti datuma volitev po odstopu predsednika vlade, vemo iz preteklih političnih kriz, in kot kaže, se stvari ponavljajo tudi tokrat. Potem ko je pred tednom dni odstopil Miro Cerar, ki od danes opravlja le še tekoče posle do izvolitve novega mandatarja, so v ospredje stopili vodje poslanskih skupin in predsednik republike Borut Pahor. Po prvem nizu pogovorov je jasno, da imajo politične stranke različne poglede o tem, katero nedeljo na volišča pozvati okoli 1,7 milijona volivcev. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po srečanju s Pahorjem poudarjala, da imajo v državnem zboru še nekaj pomembnih zakonodajnih projektov in da je to treba upoštevati pri določanju datuma volitev.

Podobna stališča, kot jih je zagovarjala poslanka SMC, je nizal tudi Jože Tanko iz SDS. V tej stranki se zavzemajo za volitve 10. junija, ker menijo, da se kljub odstopu Mira Cerarja nič ni spremenilo. Tako je omenil, da je treba sprejeti ustavno spremembo o zaščiti NLB pred hrvaškimi namerami, za kar pa da so potrebni ustrezni poslovniški postopki v državnem zboru. Tanko med argumente za kasnejši datum volitev uvršča tudi delo preiskovalnih komisij, saj bi jim z junijskim terminom volitev omogočili več časa za pripravo končnih poročil.

Fantast Veber

Datum volitev ni odvisen le od politične volje, ampak tudi od proceduralnih pravil. Potem ko bo Pahor danes končal pogovore z vsemi poslanskimi skupinami, bo v državni zbor posredoval obvestilo, da ne namerava predlagati novega mandatarja. S tem se mora seznaniti tudi parlament, kar bi se lahko zgodilo že ta teden, nato pa bo sledilo dvotedensko obdobje, v katerem lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev. Danes po formalnem odstopu Mira Cerarja se je že oglasil nepovezani poslanec (nekdanji SD) Janko Veber, ki je izjavil, da je pripravljen sprejeti izziv in postati kandidat za mandatarja. A za to, da bi izpolnil formalni pogoj, potrebuje še devet poslanskih podpisov. Še bolj nenavadna pa je Vebrova izjava, da je možno po njegovi izvolitvi sestaviti celo ministrsko ekipo, ki bi do rednih volitev 10. ali 17. junija opravljala delo z vsemi pooblastili.

Zdaj odgovora, ali lahko Vebru uspe z desetimi podpisi, ni, bolj verjetno je, da ne bo uspešen, tako kot pred štirimi leti ni bil uspešen poslanec Ivan Vogrin po odstopu Alenke Bratušek, ki je zbiral podpise, da bi s postopki zavlekli razpis volitev. Tako, denimo, Jože Tanko, ko so ga vprašali, ali so v SDS pripravljeni prispevati podpise pod mandatarsko kandidaturo, da bi omogočili datum volitev 10. junija, tega ni ne zanikal ne potrdil, dejal je le, da so te možnosti odprte. V tem primeru ni nujno podpreti Vebrove kandidature, SDS lahko predlaga svojega kandidata za mandatarja in s tem postopkovno zavleče možnost razpisa volitev še za kakšen teden dni.

Na drugi strani se za čimprejšnje volitve zavzemajo v Desusu in SD. Franc Jurša (Desus) meni, da je treba izpeljati volitve ob prvem možnem datumu, zanje je najprimernejša nedelja 20. maja, ker menijo, da ne bi bilo dobro, da je država predolgo v »nekem vakuumu«. V SD so Pahorju prav tako prišepnili, da bi bilo volitve najbolje razpisati čim prej, 20. ali 27. maja. »V nastalih razmerah je edino demokratično dejanje, da se čim prej odpravimo na volitve,« je dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.