Tiskane izdaje
Ljubljana - Komaj so se politične strasti po predsedniških volitvah ohladile, v ozadju že spremljamo počasno nalaganje drv na ognjišče parlamentarnih volitev prihodnje leto. Podrobnejši pogled v aktivnosti političnih strank nam razkriva, da so dejansko že v nizkem štartu in bolj kot ne v volilni kampanji.
Na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza so na začetku novembra sedeli vsi vodje poslanskih skupin. Dogodek ni v ničemer odstopal od prejšnjih sej, ko se politične stranke dogovarjajo o dnevnem redu in ostalih zadevah, ki zadevajo funkcioniranje parlamenta.
A v dolgočasno usklajevanje med načrti vlade in opozicije v prihodnjih mesecih se je priplazila tudi informacija, da bodo poslanci v sedanji sestavi sedeli v svojih klopeh še decembra, januarja, februarja, marca in aprila. Maja, kot je pozneje pojasnil Brglez, seje državnega zbora ne bo. Razlog? Enkrat takrat lahko pričakujemo volitve, je odrnil Brglez. Če bo maj namenjen predvolilni kampanji, to pomeni le, da lahko pričakujemo volitve v prvem tednu junija, morda tudi drugo nedeljo šestega meseca v letu. Spomnimo, pred dobrimi štirimi leti smo imeli volitve sredi poletja, in sicer 13. julija.
SDS s kampanjo čustev
Iz današnje perspektive se zdi, da bo opozicija v prednosti v prihodnjih mesecih, saj je s svojimi aktivnostmi že začrtala okvirje predvolilne kampanje. S predlogom o ustavni obtožbi predsednika vlade Mira Cerarja verjetno ne bodo uspeli, vendar na simbolni ravni že predstavlja začetek predvolilne kampanje, saj bo na dnevnem redu v prvih tednih prihodnjega leta. SDS ustavno obtožbo gradi na problematiki beguncev, tako kot sorodne politične stranke po Evropi.
To je tema, ki pri volivcih vzbujajo primarna čustva, zlasti strah pred tujci, zaskrbljenost nad usodo slovenske besede in evropske identitete v kontekstu spopada kultur in civilizacij. Največja opozicijska stranka je kmalu po majskem kongresu tudi že začela predstavljati svoj program na različnih področjih in pričakovati je, da bodo aktivnosti intenzivirali. Janez Janša je namreč sredi poletja dejal, da je SDS programsko pripravljena na nov izziv, ker so v strokovnem svetu stranke že pripravili celovit program od obrambe, pravosodja do gospodarstva.
SMC na dosežkih
Tudi v največji vladni stranki SMC ne sedijo križem rok. Lekcija, ki so jo dobili po predsedniških volitvah, je bila boleča, saj se je potrdilo, da stranka nima volilne baze, kakršno imata denimo tradicionalni stranki SDS ali SD. Po naših informacijah je predsednik SMC Miro Cerar po enem od sestankov, ki je bil namenjen analizi predsedniških volitev, naročil pospešitev priprav na parlamentarne volitve. Ključno vlogo pri tem ima predsednik programskega sveta SMC Aleksanadar Kešeljević.
Kaj konkretno nameravajo ponuditi volivcem, še ni jasno, iz dosedanjih izjav in nastopov pa lahko sklepamo, da bi lahko bilo ključno sporočilo SMC, da potebujejo še en mandat, da bi postavili trdne temelje državi. Kampanja bo verjetno slonela na dosežkih na področju tujih investicij (Magna, Yaskawa), politični stabilnosti in pogledu v prihodnost, zdravstva pa verjetno ne bodo omenjali preveč pogosto.
V SD so na konferenci pred več kot mesecem dni potrdili dokument z izhodišči za program vlade za obdobje 2018-2026, kar odraža ambicijo, da bi vodili vlado dva naslednja mandata. Ključni mož oblikovanja programskega dokumenta je nekdanji minister za promet Patrick Vlačič. Volilni dokument še ni dokončno oblikovan, saj o njem na lokalni ravni poteka široka razprava, bo pa pripravljen ob začetku prihodnjega leta.
Program Desusa z eno točko
V NSi je po grenki izkušnji na predsedniških volitvah pričakovati, da bodo še bolj dosledno sledili zastavljeni strategiji s predzadnjega kongresa, kjer so zastavili program za normalno Slovenijo. Njihova kampanja sloni na konkretnih ukrepih, ki bi izboljšali poslovno okolje Slovenije, na davčni razbremenitvi gospodarstva in plač, zagovarjajo tudi več privatne iniciative v zdravstvu in umik države iz gospodarstva. S kakšnimi poudarki se bodo v volilno obdobje podali v Desusu še ni povsem jasno, ne zgrešimo pa preveč, če zapišemo, da bodo ostali zvesti svoji volilni bazi - upokojencem.
Levica se je po letu dni zlivanja različnih strank in skupin pod eno zastavo zbudila. Aktivnosti, ki jih lahko pri njej zasledimo, so izrazito socialno obarvane. Zahtevajo dvig minimalne plače, dvig minimalne pokojnine, dvig prejemkov socialne pomoči in s pobudami poudarjajo, da se bodo še bolj odločno zavzemali za delavske pravice in pravice prekercev.
V državnem zboru imamo še eno parlamentarno stranko, ki si je pred nedavnim znova spremenila ime. Gre za stranko, ki je doživela transformacijo iz Zavezništva Alenke Bratušek zgolj v Zavezništvo, pred nedavnim pa so jo preimenovali v Stranko Alenke Bratušek. V volilnem letu bodo, kot kaže, jadrali na ideji, da bi v Sloveniji začeli s pripravami na uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD).
