Stranke za javno zdravstvo, o drugem pozneje

Po načelni opredelitvi do sistema bi bile lahko vse stranke v koaliciji. O reformi v programih napisanega bolj malo. 

Objavljeno
20. julij 2014 16.01
Slovenija, Maribor, 3.1.2011 - zdravstvo foto:Tadej Regent/Delo
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Že več kot desetletje je jasno, da potrebuje Slovenija zdravstveno reformo, a je prav nobena politična opcija ne izpelje. Kako bo z zdravstvom v tem mandatu? Pogledali smo v predvolilne programe novoizvoljenih parlamentarnih strank in poskušali oceniti, kdo bi lahko s kom šel v koalicijo na podlagi svojih ambicij za zdravstvo.

Zdravstvo se šibi zaradi neskladja med potrebami prebivalstva in dejanskimi finančnimi možnostmi. Čeprav imajo državljani na papirju vse pravice, kar si jih je mogoče zamisliti, v praksi v resnici ni tako. Bolnik občuti to neskladje s podaljšanimi čakalnimi dobami, zdravstvena blagajna z zdrsom v za zdaj sicer ne zelo velik primanjkljaj, več kot 30.000 zaposlenih pa s čedalje slabšimi delovnimi razmerami in odnosi. Če se bodo takšne razmere nadaljevale, bo Slovenija zaostala za razvitim svetom pri uvajanju najsodobnejših načinov zdravljenja in zdravil. Čeprav dosedanje izkušnje kažejo, da slovenski politiki zaradi različnih interesov in lobijev niso sposobni sprejeti nobene za zdravje državljanov pomembne odločitve, pomenijo novoizvoljeni novo upanje. Kaj so zapisali v programih?

Skoraj nič o reformi

Povsem jasno ni napovedala zdravstvene reforme nobena stranka razen Zavezništva Alenke Bratušek, omenil jo je tudi Desus. Prav vse stranke so se zavzele za ohranitev javnega zdravstva, tako da bi bile po tem merilu lahko prav vse v isti koaliciji. Vse se zavzemajo za razmejitev hkratnega dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju, vse nameravajo poskrbeti za socialno šibke, ki ne zmorejo plačevati za zdravstvo (tako je že zdaj), vse so za kakovostno in evropsko primerljivo zdravstvo, tudi za uvedbo dolgotrajne oskrbe. Financiranja ne bi bistveno spremenila nobena stranka, čeprav nekatere (Desus, NSi) napovedujejo več zasebnih sredstev. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je izrecno napovedala samo Stranka Mira Cerarja, ki je tudi zagotovila, da se pravice ne bodo skrčile. Le NSi je poudarila, da je treba pogledati, kolikšno zdravstvo je finančno vzdržno.

Stranka Mira Cerarja na kratko

Največja stranka (36 poslanskih mest) ima zelo kratek program za zdravstvo, zajet v vsega 12 kratkih točkah. Na prvo mesto so postavili povečanje avtonomije in odgovornosti nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na drugem mestu je »vzpostavitev transparentnega javnega naročanja«, kako bodo to storili, niso zapisali. Popolnoma nerazumljiva je tretja točka, v kateri piše, da bodo »poenotili politiko in pristojnosti za izvajanje zdravstvene dejavnosti«, čisto jasna pa napoved, da je treba »preprečiti krčenje pravic«. Med ukrepi za dosego teh ciljev naštejejo ureditev pravic in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v enem zakonu, prečiščenje odhodkovnih postavk ZZZS. Napovedujejo tudi združitev zdravstvenih zavodov, določitev standardov in normativov ter ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja in prenos premij na obvezno zavarovanje.

SDS na splošno o načelih

Po številu poslancev (21) druga stranka v parlamentu je namenila zdravju in zdravstvu štiri točke (odstavke) med 103 točkami svojega programa. Zdravstvena politika mora med drugim biti naravnana na uveljavitev zdravega načina življenja, k odpravljanju zdravju škodljivega okolja in zagotavljanju kakovostnega zdravljenja. Med bolj konkretnimi cilji so zapisali, da je država dolžna ustvarjati razmere za zmanjšanje nesreč in samomorov ter poskrbeti za varstvo otrok, mladine, ostarelih, delavcev. Zavzemajo se za pregleden sistem javne zdravstvene službe z normativi kadrov, prostorov in opreme, manj zahtevne oblike javne službe pa lahko opravljajo zasebniki na podlagi koncesije.

Za Desus v ospredju starostniki

Ta stranka (deset poslanskih mest), ki je bila v vseh vladnih koalicijah doslej, se je precej natančno posvetila zdravstvu na dveh od 19 strani programa. Njen poglavitni cilj je kakovosten javni zdravstveni sistem. Zavzemajo se za zakonsko določen sveženj pravic iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja, o njegovi odpravi niso zapisali ničesar. Menijo, da uspešnost reforme ni odvisna zgolj od dotoka novih sredstev. Podpirajo večjo udeležbo zasebnih sredstev skozi razne oblike prostovoljnega zavarovanja. Glede finančnih virov se nameravajo zavzeti za pravičnejšo porazdelitev bremena pri izvajanju obveznega zavarovanja. Posebno pozornost bi posvetili razvoju geriatrije, torej zdravniške stroke za obravnavo starostnikov, povečali bi mrežo negovalnih bolnišnic oziroma negovalnih oddelkov v bolnišnicah, prizadevali si bodo za zavarovanje za dolgotrajno nego ter za jasno razmejitev javnega in zasebnega dela v javnem zdravstvu, pri čemer so za ureditev, v kateri bo zdravnikom prepovedano sočasno opravljanje dejavnosti v javni in zasebni službi. Načrtujejo avtonomno upravljanje javnih zavodov.

Koalicija Združene levice proti privatizaciji

Združena levica – Iniciativa za demokratični socializem (šest mest) nasprotuje nadaljevanju privatizacije javnih storitev, nasprotno, javne storitve je treba razvijati. Za vedno več starejših so nujne institucionalne rešitve, kar je velika priložnost za zaposlovanje mladih. Če teh rastočih potreb ne bo zagotavljal javni sektor, ga bo nadomestil trg, kar bo podražilo storitve, opozarjajo.

Socialni demokrati proti tržnim načelom

Tudi ta stranka (šest mest) meni, da zdravje ne sme biti podrejeno zakonitostim trga. Privatizacija zdravstvenega sistema ter izenačevanje javnega in zasebnega zdravstva (kar zahteva evropska direktiva) vodita k neenakopravni obravnavi bolnika, zato se zavzemajo za razmejitev financiranja javnega sistema od zasebnega, ki prek koncesij najeda javni sistem.

Nova Slovenija za partnerstvo

Edina stranka (pet mest), ki meni, da je treba določiti, kaj je v tej državi finančno vzdržno. Menijo, da se Slovenija enako kot nobena druga država ne more odpovedati načrtovanemu in uravnavanemu vložku zasebnega kapitala v zdravstveni sistem ter javno-zasebnemu partnerstvu. Edini tudi opozorijo na razliko med koncesionarji in zasebniki brez koncesije, ki omogočajo samoplačniške in nadstandardne storitve. Zavzemajo se za široko in enakomerno mrežo na primarni ravni in gospodarno mrežo bolnišnic.

Zavezništvo Alenke Bratušek za reformo

Samo ta stranka (štiri mesta) je napisala, da je potrebna reforma zdravstva, da je treba preoblikovati košarico pravic in redefinirati financiranje ter postaviti zdravstvo med prednostne naloge vlade. Alenka Bratušek, ki je bila do zdaj predsednica vlade, na koncu pa poleg tega tudi ministrica za zdravje, je vse to načrtovala tudi v svojem mandatu, a ni ničesar uresničila.