Tiskane izdaje
Ljubljana – Finančni minister Janez Šušteršič je med razlogi za uvedbo višje stopnje DDV za nekatere izdelke in storitve, med njimi tudi tisk in periodiko, navedel, da so izhajali iz tega, da bi znižano stopnjo imeli urejeno tako, kot jo ima večina, okoli 20 evropskih držav. »In smo pogledali po seznamu tistih, ki niso na nižji stopnji, in predlagali nabor.«
Minister je sicer govoril o primerjavah med splošno in znižano davčno stopnjo, a tisk in periodika s stopnjo DDV, kakor jo predlaga vlada, imata le Bolgarija in Slovaška (20 odstotkov), medtem ko ima Litva še nekoliko višjo (21 odstotkov). Ostalih 23 držav ima tisk manj obdavčen (od 14 odstotkov navzdol), nekatere države (Belgija, Danska in Velika Britanija) pa imajo celo ničelno stopnjo.
Turk nasprotuje dvigu DDV
S takšnim predlogom se ne strinja niti resorni minister Žiga Turk. »Dvig DDV ne bo prispeval k razvoju medijskega prostora in tudi ne bo prispeval k večji pluralnosti v medijskem prostoru. Isto seveda velja tudi za dvig DDV na športno ponudbo,« je dejal. Da bi bil dvig DDV za razvoj medijskega prostora v Sloveniji škodljiv, pa menijo po besedah Turka tudi v direktoratu za medije, ki ga sicer vodi Miro Petek, a kot je pojasnil, v vladnem postopku s tem niso »prodrli«. Pravi sicer tudi, da so pripravili nekaj alternativ in da bo dokončna rešitev oblikovala skozi razpravo v parlamentu, ki bo še sledila.
Minister Senko Pličanič stoji za vsemi vladnimi ukrepi pri dvigu DDV, torej podpira tudi višjo stopnjo DDV za tisk in periodiko. So pa založniki in stanovske organizacije zelo zaskrbljeni zaradi višjega obdavčevanja tiska.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) obžalujejo, da je vlada ignorirala argumente medijskih hiš, ki izdajajo časopise in revije, vsa opozorila novinarjev in stroke, da je dvig DDV za časopise in revije lahko močan, morda celo zadnji udarec temu delu medijske panoge. Ob tem še vedno upajo, da bo državni zbor tak predlog zavrnil. »Ministrski zbor je v imenu kratkoročnih finančnih učinkov za proračun prevzel odgovornost za zelo verjetno uničenje pomembnega temelja demokracije, kar tiskani mediji nedvomno so, obenem pa s tem zapira državljanom dostop do informacij in različnih pogledov,« meni predsednik DNS Matija Stepišnik.
Tudi Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je vlado pozvalo, naj ne sprejme zvišanja DDV za tiskane medije. Tak ukrep bi po mnenju združenja za časopisne hiše pomenil višje stroške za splošno informativno dejavnost, zato bi se mnoge znašle na robu preživetja. Največjo škodo bi povzročil manjšim medijem z naklado do 15.000 izvodov. »V združenju smo večkrat opozorili, da je ključni problem medijske svobode v Sloveniji pomanjkanje pluralnosti tiska, ki bi bila v primeru višje obdavčitve tiska še manjša,« poudarjajo v ZNP.
