Tiskane izdaje
Bled - Moč zaupanja, ki je naslov letošnjih razprav, so postavili na prvo mesto tudi vsi trije uvodni govorci. Forum, ki se ga udeležuje več kot 500 gostov, politikov, gospodarstvenikov in akademikov iz več kot 60 držav regije in sveta, so z nagovori odprli predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez in zunanji minister Karl Erjavec.
Kriza je zamajala temelje zaupanja med državami in znotraj njih, v prihodnje bo ključna prav ponovna vzpostavitev zaupanja, potrebni so skupni projekti, ki lahko oslabljeno zaupanje postavijo na nove temelje, je v osrednjem govoru poudaril Milan Brglez. »Brez trdnega medsebojnega sodelovanja v današnji globalni skupnosti, ki jo zaznamujejo soodvisnost in najrazličnejše povezave na vseh področjih delovanja, ne moremo računati na razvoj in napredek.«
Ob začetku razprave, posvečene filozofiji vodenja, je svoje poglede na dobro vodenje in sposobne voditelje predstavil tudi predsednik republike. Pravo politično vodenje se ne prilagaja javnemu mnenju, temveč ga oblikuje, v osnovi političnega voditeljstva je volja po spremembah, ne prilagajanje obstoječemu, je povedal Borut Pahor.
V nadaljnji debati je peterica gostov z vseh koncev sveta govorila o vodenju in voditeljih ter o dilemah, s katerimi se srečujejo politični voditelji. V času krize so potrebni predvsem takšni, ki bodo kaj spremenili, ne zadoščajo več tisti, ki stanje samo ohranjajo, je menil Tibor Navracsics, madžarski zunanji minister in kandidat za evropskega komisarja. Dober voditelj ne prešteva samo večine, biti mora kreativen in dovolj pogumen, da plava proti toku, izzove tradicionalne predstave in vrednote, je rekel šrilanški zunanji minister G. L. Peiris. Kot bistveno sestavino dobrega vodenja je večkrat omenil moralno pravičnost.
V evropski politiki je pomemben predvsem sistem zavor in ravnotežja, so se strinjali sogovorniki, medtem ko je nekdanji kitajski zunanji minister in član Kitajskega narodnega inštituta za zunanje zadeve Li Zhaoxing ob vprašanju vodenja v Evropski uniji pripomnil, da v mednarodnih odnosih nasploh nobena država ne sme biti voditeljica.
Letošnja udeležba na največjem zunanjepolitičnem dogodku pri nas je manj eminentna kot prejšnja leta. Med pomembnejšimi visokimi gosti sta predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Suma Chakrabarti in Evropske investicijske banke Werner Hoyer, kot običajno je največ zunanjih ministrov.
Za preobrat v vrednostnem sistemu
S pomanjkanjem zaupanja se srečujejo ključne institucije in voditelji, splošno nezaupanje ustvarja ekonomsko negotovost, je rekel zunanji minister Karl Erjavec.
»Brez zaupanja ni dialoga, razvoja in prosperitete«, je izjavil Erjavec, brez zaupanja se ni mogoče spoprijeti z nobenim od bistvenih globalnih izzivov. Zaupanje je po njegovih besedah naposled vedno tisto, ki omogoča solidarnost med generacijami, varnost za posameznike in za države.
»Treba je oblikovati nov globalni red, ki bo preprečil ekscese, kakršna je bila zadnja finančno-gospodarska kriza,« je v svojem govoru pozval predsednik DZ Milan Brglez. Za to je po njegovem prepričanju potreben predvsem preobrat v vrednostnem sistemu, kjer mora skupno dobro zamenjati ozke interese posameznika, posamezne finančne institucije, gospodarske družbe ali države.
Zvečer je sledila debata o »potencialih zaupanja«, posvečena mladim in brezposelnosti, po večernem sprejemu pa še polnočna razprava o digitalnih ekonomijah.
O sodelovanju z Indijo
Letošnji strateški forum poteka že devetič zapored in se je medtem predvsem v regiji vzpostavil in uveljavil kot pomembno stičišče za politike, gospodarstvenike, predstavnike mednarodnih organizacij in civilne družbe ter ljudi iz akademskih okolij.
Konferenca se je začela že sredi preteklega tedna s forumom mladih, mladi bodo v ospredju razprav tudi na jutrišnjem odprtju poslovnega foruma, kjer bo predstavljen zmagovalni poslovni primer iz slovenskega gospodarstva. Poslovni del bo tematiziral gospodarsko sodelovanje jugovzhodne Evrope z Indijo, pri čemer bi lahko pomenila most tudi Slovenija.
Politične razprave se bodo jutri nadaljevale z omizjem o sodelovanju Srednje Evrope, s tradicionalno razpravo o prihodnosti in regionalnih stikih Zahodnega Balkana ter problematiko demografskih sprememb in kibernetske varnosti, ki predstavlja enega ključnih izzivov 21. stoletja.
Bilateralna srečanja
Blejski strateški forum, ki ga pripravlja zunanje ministrstvo v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost, je tudi priložnost za dvostranska srečanje. Predvsem za predsednika republike Boruta Pahorja in očitno novega starega zunanjega ministra Karla Erjavca s predstavniki mednarodnih organizacij in drugimi gosti. Nekaj bilateralnih srečanj pa je tudi na programih odhajajoče premierke Alenke Bratušek in prihajajočega predsednika vlade Mira Cerarja.
