Tiskane izdaje
Podpise je zbral Samer Khalil, ki je politik SD. Levica je v državnem svetu močnejša od desnice. Khalil lahko pridobi še nekaj dodatnih glasov med tistimi, ki zahteve za glasovanje niso podpisali: denimo sindikalista Oskarja Komaca ali župana Velenja Bojana Kontiča, ki strankarsko tudi spada k SD. Na drugi strani je pričakovati, da bo proti vetu več kot enajst svetnikov, ki spadajo k SDS. V vrhu državnega sveta trdijo, da s strankami nimajo ničesar, a to je le videz. Kot Khalil lahko tudi SDS, ki ima največ svetnikov, upa na dodatne glasove: nekdanjega župana Postojne Jerneja Verbiča pa tudi na Cveta Zupančiča in Jožeta Slivška, ki spadata k SLS. Moči med levico in desnico se s tem izravnajo.
Infografika: Delo
Odločilno bo, kako bodo glasovali sredinski svetniki, med katerimi odmeva spor v SMC med premierom Mirom Cerarjem in predsednikom DZ Milanom Brglezom. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar (SMC) je svetnikom razloge, zakaj je nujna možnost zaprtja meje, kratko pojasnjevala že pred dvema tednoma, ko se ji je mudilo na odločilen pogovor v poslansko skupino SMC.
Čakanje na izredne razmere je neustavno
Tam se je ostro uprla Brglezovim kritikam, da ponuja neustavne rešitve in kršitve mednarodnih obvez države. Med poslanci SMC je Brglez spopad izgubil. A premislil si ni: v zboru je glasoval proti in javno pojasnil, da bodo kršene ustava in mednarodne pogodbe in da bo to imelo nepopravljive zunanjepolitične posledice. Iz SMC so se mu z glasovanjem proti pridružili Mitja Horvat, Dragan Matić in Izidor Kamal Shaker.
Horvat je danes z Brglezom in Ljudmilo Novak na obisku v Vatikanu, kjer jih bo sprejel tudi papež Frančišek. Zaradi tega obiska so razpravo o noveli zakona o tujcih poslanci prejšnji teden začeli z dveurno zamudo. »Srečal sem se s predstavniki škofovske konference zaradi priprav na obisk Vatikana,« je Brglez vodji poslanske skupine Desusa Francu Jurši pojasnil, zakaj je moral čakati. Janu Škobernetu (SD), ki je protestiral, da jih glede na ustavno ločitev države in Cerkve ne bi smel pustiti čakati zaradi pogovora o obisku mestne državice, pa je odgovoril: »Tudi Sveti sedež zanima, kaj in kako sprejemamo.«
Notranja ministrica je na kritike, da bi pravico do pribežališča smeli omejevati le v izrednih razmerah, takrat odgovorila: »Čakanje na izredne razmere je nedopustno in celo ustavno sporno. Odgovorna oblast mora storiti vse, da se izredno stanje ne zgodi.«
Veto brez moči
Tudi če bo veto danes izglasovan, je malo možnosti, da bi to ustavilo zakon. Poslanci bodo o zakonu ponovno glasovali. Prvič ga je podprlo 47 poslancev, proti jih je bilo 18. V drugo zadošča 46 glasov za. Morda si premisli kakšen poslanec Desusa ali SMC, a iz SDS in NSi bo novelo najbrž podprlo še več poslancev; prejšnji teden so zaradi drugih obveznosti ali bolezni številni manjkali.
Na odločitev vpliva spor med Cerarjem in Brglezom
Razplet bo tako odvisen od odločitev sredinskega dela svetnikov, na katere lahko vpliva spor v SMC med premierom Mirom Cerarjem, ki novelo zagovarja, in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, ki ji ostro nasprotuje. Brglez je danes v Vatikanu pri papežu Frančišku na obisku. Govorili bodo tudi o begunski krizi, ga spremljata Mitja Horvat (SMC) in Ljudmila Novak (NSi).
Svetniki, ki zahtevajo veto, povzemajo Brglezove kritike, da možnost zaostritve mejnega nadzora in suspenza azilnih pravic krši ustavo, mednarodne pogodbe, za državo pa bi imela nepopravljive mednarodne posledice.
