Tiskane izdaje
Bolj pregledno ali bolj vladno?
»Veto predlagam, da bi zaščitil javni interes pred vlado,« je Andrej Rus državni svet pozval k ustavitvi slovenskega državnega holdinga. Rus, ki je zahtevo za odločanje o vetu prvi podpisal, v državni svet pa je bil izvoljen kot kandidat ljubljanskega mestnega sveta, je pred tem vladi pripisal, da holding ustanavlja, da bi lahko podjetja v državni lasti prodajala po cenah, ki jih »določamo mi in brez nadzora javnosti«. Kritiki zakona so svaril, da bo posledica razprodaja, država pa ostala brez svojega ekonomskega temelja...
Državni sekretar finančnega ministrstva Aleš Živkovič je Rusu odgovoril, da skušajo centralizirati državno lastništvo in naložbe v podjetjih, da bi bilo upravljanje učinkovitejše in pregledneje kot doslej in da bi upravljanje od državnih uradnikov prevzeli profesionalci. Opozoril je, da bo o morebitnih prodajah in strategiji na tem področju odločal državni zbor. Svetnikom je predlagal, naj skrbno proučijo dejstva, ki kažejo, da bo upravljanje holdinga bolj pregledno in bolj profesionalno kot doslej.
Kakšno državno lastnino branimo?
Zahtevo za odločanje o vetu so podpisali vsi štirje predstavniki sindikatov v državnem svetu. Bolj zmerno je bilo o holdingu stališče delodajalcev. Stojan Binder je ocenil, da je bil dosedanji sistem upravljanja državne lastnine slab, negospodaren, omogočal je divje privatizacije in ni bil v javnem interesu. Bil je v interesu posameznih elit. Idejo, da bi upravljanje centralizirali, zato podpira, a vlada mu ni odgovorila, kakšna so jamstva, da se ne bodo ponovile podobne zlorabe kot v preteklosti. Zakon tudi ne pojasnjuje, je opozoril, kakšne načrte ima vlada s svojimi bankami, zavarovalnicami, z Laškim, infrastrukturo kot je Luka Koper ali Mercatorjem. Jasne politike, kaj bomo s premoženjem, ni in, kot je dejal Binder, ga »ta zakon, ker ne daje odgovorov na bistvena vprašanja, niti ne zanima«. Da bo proti vetu, pa je napovedal drugi predstavnik podjetnikov Bojan Papič, ki se je z Binderjem strinjal, da bi vlada že morala imeti strategijo, kaj namerava z državnimi deleži in opozoril, da imamo pri nas, kot kažejo izkušnje, državne firme za to, da jih redno dokapitaliziramo in ne da bi kaj prispevale k skupnemu dobru, zdaj se pa borimo za to, da bi bilo še tako in opozoril, da so najbolj proti holdingu v energetiki, kjer imajo najvišje plače, a dvomi, da so tam res najbolj produktivni.
Po vetu poslanci in morda referendum
Veto je zamrznil referendumsko proceduro o ustanavljanju državnega holdinga, ki so jo z vložitvijo več kot 2.500 podpisov danes sprožili sindikati zaposlenih v energetiki. Pobuda za zbiranje 40.000 podpisov bo »odmrznjena«, če bo državni zbor s ponovno potrditvijo zakona z najmanj 46 glasovi razveljavil veto državnega sveta. Šele po razveljavitvi veta bo predsednik državnega zbora Gregor Virant odločal, ali so sindikalisti pobudo vložili pravilno in jim določal 35 dnevni rok, v katerem morajo zbrati 40.000 podpisov za referendum.
Na seji svetniki niso razpravljali o vetu na ustanavljanju slabe banke, ki jo je večina poslancev izglasovala včeraj. Državni svet se do srede naslednjega tedna lahko znova sestane in odloča še o vetu na sanacijo bank.
