Tiskane izdaje
Ljubljana − Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je ministrici za izobraževanje, znanost in šport Stanki Setnikar Cankar ter ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar predlagal čimprejšnji srečanji, na katerih bi si izmenjali poglede na aktualne razmere v vzgoji, izobraževanju, znanosti, kulturi in širše ter se dogovorili o sodelovanju.
Želijo si namreč, »da bi se tudi pod novim vodstvom ohranila raven socialnega dialoga ter sodelovanja na strokovnem področju med sindikatom in ministrstvoma«.
V pismu Setnikar Cankarjevi so predlagali teme za razpravo:
• potek socialnega dialoga in načini sodelovanja in komuniciranja med ministrstvom in Svizom,
• izmenjava stališč do koalicijskega sporazuma, pri čemer bo v ospredju oblikovanje lestvice z manjšim številom razredov in razbremenitev staršev s povprečnimi dohodki,
• nadgraditev nacionalnega sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju izobraževanja in spremembe kurikuluma v vrtcih,
• prenovitev sistema strokovnega napredovanja in kariernega razvoja pedagoških delavcev in vzgojiteljev,
• zakon o visokem šolstvu (financiranje visokega šolstva, neposredno temeljno financiranje, plačljivost študija, maksimalna neposredna pedagoška obremenitev visokošolskih učiteljev, enakopravnejše kombiniranje pedagoške in raziskovalne dejavnosti),
• zakon o raziskovalni dejavnosti (vzpostavitev institucionalnega financiranja javnih raziskovalnih zakonov, vzpostavitev kariernih modelov za raziskovalce).
V pismu Bizjak Mlakarjevi so predlagali teme za razpravo:
• rešitev vprašanja izvajanja načela socialnega partnerstva ter pogovora o načinih sodelovanja in komuniciranja med ministrstvom in Svizom,
• izmenjava stališč do koalicijskega sporazuma na področju kulture, tj. glede informacije o novem kulturnem modelu, kot je opredeljen v koalicijskem sporazumu (zagotavljanje alternativnih virov sistemskega financiranja, javno-zasebno partnerstvo, financiranje zavodov s storitvami na trgu) ter ciljnih ukrepov za odpravo administrativnih ovir (soodločanje zaposlenih pri vrednotenju programov, krepitev avtonomije izvajalcev kulturnih vsebin),
• spremembe zakonov s področja kulture (Zuijk, NPK) ter vodenje zakonodajnih postopkov.
