Türk zavrača Peterletove obtožbe

Ljubljana, Maribor – Dokument Združenih narodov z datumom 24. oktobra 1991, ki smo ga iz logov blizu predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta dobili v uredništvo Dela, kaže, da je bil Danilo Türk po osamosvojitvi Slovenije v komisiji za človekove pravice oziroma v podkomisiji za manjšine v Ženevi zabeležen kot delegat Jugoslavije. Lojze Peterle je namreč na ponedeljkovem soočenju predsedniških kandidatov na Televiziji Slovenija poudaril, da Türka med osamosvajanjem ni bilo v Sloveniji, medtem ko so nekateri »nosili svoje glave v torbah«, kar so včeraj potrdili tudi na zunanjem ministrstvu, češ da je bil Türk tedaj v Ženevi, kjer je v komisiji za človekove pravice predstavljal Jugoslavijo.

Türk je na včerajšnji novinarski konferenci v prostorih volilnega štaba v Mariboru trditve, da je bil član delegacije oziroma predstavništva Jugoslavije, označil za neumnosti. Dodal je, da je tedaj delal za Slovenijo, ki še ni bila mednarodno priznana in zato ni mogla imeti svojih uradnih predstavnikov.

Včeraj so torej z ministrstva za zunanje zadeve potrdili, da je Türk med osamosvajanjem, poleti 1991, bival v Ženevi, kjer je v komisiji za človekove pravice oziroma v podkomisiji za manjšine predstavljal Jugoslavijo, in s tem pritrdili Lojzetu Peterletu. »Po razglasitvi neodvisnosti je slovenska vlada 30. junija 1991 pooblastila dr. Danila Türka za navezovanje stikov s predstavniki mednarodnih organizacij v Ženevi. To pooblastilo je bilo povezano s pričakovanjem, da bo Türk opustil svoje delovanje v delegaciji oz. predstavništvu Jugoslavije, s katero je bila Slovenija v vojni,« so še zapisali na omenjenem ministrstvu.

»Presenečen in razočaran sem nad povsem neresnično izjavo zunanjega ministrstva, češ da sem poleti leta 1991 v Ženevi predstavljal Jugoslavijo,« se je odzval Türk. »Tedaj je bilo treba dobiti medijsko vojno in Slovenija jo je dobila,« je še dejal. Sam je imel v tistem času več tiskovnih konferenc in napisal je tudi članek v prid slovenski osamosvojitvi za International Herald Tribune, kar je preverljivo, pravi. Mimogrede: Türk v tem članku po uvodni analizi zapiše, da bo »kakršna koli že rešitev jugoslovanske sestavljanke morala vključevati neodvisnost Slovenije«.

Ko mu je leta 1992 potekel mandat v podkomisiji za preprečevanje diskriminacije in za varstvo manjšin, je Türk postal veleposlanik Slovenije v OZN. Trditve, da je bil član delegacije oziroma predstavništva Jugoslavije, je tako označil za neumnosti. Po njegovih besedah »vse kaže, da se je nekomu na zunanjem ministrstvu zameglil razum v želji pomagati Lojzetu Peterletu«. Türk je menil, da se zunanje ministrstvo s tem nekorektno vmešava v predsedniško kampanjo s povsem neprimernim ravnanjem.

Na ponedeljkovem televizijskem soočenju je Türk še dejal, da je v Ženevi delal v imenu Slovenije kot strokovnjak za človekove pravice, saj je bil tako dogovorjen s tedanjima ministroma Jelkom Kacinom in Dimitrijem Ruplom. Kacin nam je včeraj dejal, da je bil leta 1991 Türk upravičeno zapisan kot predstavnik Jugoslavije, saj je bila Slovenija kot mednarodnopravna država v Združenih narodih priznana šele leta 1992. Kacin se tudi ne spomni, da bi pisno pooblastil Türka, naj zastopa Slovenijo, se pa spomni, kako sta se s Türkom pogovarjala, da bo poskušal svoje izkušnje uporabiti v korist Slovenije: »Nobeno pooblastilo pa ni šlo mimo vlade, ki jo je tedaj vodil Lojze Peterle, in zunanjega ministrstva, ki ga je vodil Dimitrij Rupel,« je še dejal Kacin.

Tudi Zoran Thaler, ki je bil leta 1991 namestnik zunanjega ministra Dimitrija Rupla, meni, da so te obtožbe proti Türku »absurdne«. Po njegovem mnenju so bili »vsi predstavniki Slovenije do priznanja 1992 formalno predstavniki Jugoslavije, da so sploh lahko zastopali naša stališča«, in dodal, da je imel Türk tedaj »nesporen ugled«, tudi ko gre za osamosvojitvene zasluge.

Iz današnjega tiskanega Dela