Tiskane izdaje
Policija je dobila novo zakonodajo, o nalogah in pooblastilih ter o organiziranosti in delu policije. Oba sta (bila) tarča kritik dela opozicije, informacijske pooblaščeneke in zakonodajno-pravne službe DZ.
Očitki so leteli na račun povečane odvisnosti NPU in generalnega direktorja policije od politike, glavna ost pa je bila usmerjena v uporabo tehničnih sredstev, ki da preveč posega v pravice posameznikov. Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar pravi, da je strah odveč.
Kako na policiji odgovarjate na očitke informacijske pooblaščenke, da nekateri deli zakonodaje vodijo k policijski državi?
Zakonsko materijo je potrebno vedno gledati, brati in razumeti kot celoto, če želimo dobiti korektno predstavo. Zakon uvaja vrsto dobrih novosti, s katerimi bo še v večji meri zagotovljeno varstvo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih. Tako so bile na primer vse pomembnejše določbe o načinu izvajanja policijskih pooblastil iz podzakonskih aktov prenesene v zakon, pravice oseb, ki jim je omejeno gibanje ali jim bo odvzeta prostost, so natančneje določene, čas odvzema prostosti je v določenih primerih krajši, pogoji za uporabo prisilnih sredstev so jasneje določeni, zaostreni so pogoji za uporabo najhujšega prisilnega sredstva, učinkoviteje se opredeljuje ukrepe za preprečevanje nasilja v družini in na športnih prireditvah, zagotovljen je ustreznejši nadzor na področju policijskih pooblastil. Zato nikakor ne moremo pavšalno potegniti zaključka, da zakon utira pot k policijski državi. Nasprotno, menimo, da sledi cilju, zaščiti svobode in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter opredeljuje delo policije, ki temelji na operativni avtonomiji in vladavini prava.
Zakaj sta se MNZ in policija upirala v zakonu našteti vsa tehnična sredstva za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in predmetov, ki jih lahko uporablja policija?
V veliki večini gre za prepis posameznih določb do sedaj veljavnega zakona o policiji, ki že določa, da lahko policija pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, uporablja tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Pooblastilo za vse to je obstajalo še pred sprejetjem novega zakona. Res pa je, da smo želeli natančneje določiti namen snemanja - torej spremljanja zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil. Namen je torej dokumentiranje policijskega postopka in ne snemanje drugih oseb. Z izvajanjem policijskih pooblastil policisti namreč pogosto neposredno posegajo v človekove pravice, zato mora biti njihovo delo tudi na ta način stalno nadzorovano. Tudi na ta način želimo zagotoviti večjo pravno varnost oseb v policijskih postopkih, pa tudi samih policistov v morebitnih neutemeljenih pritožbenih postopkih. Tudi varuh človekovih pravic in evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ugotavljata in priporočata snemanje kot pomembnejši dodatni varovalni ukrep pred grdim ravnanjem v policijskih postopkih.
Pri izbiri tehničnih sredstev, ki jih smejo policisti uporabiti, so vezani na namen, kar pomeni, da ne smejo uporabiti tehničnih sredstev, ki niso v skladu s tem namenom oziroma, s katerim bi se o osebi neupravičeno pridobivali določeni podatki. Ob tem je potrebno določbi 113. in 114. člena nujno razumeti v povezavi z drugimi zakoni - predvsem z zakonom o prekrških in zakonom o kazenskem postopku-, ki določajo merila in kriterije za uporabo navedenih tehničnih sredstev. Zaradi nenehnega spreminjanja tehničnih sredstev, razvoja tehničnih značilnosti, pa vrst sredstev ni mogoče natančno določiti v zakonu, saj bi to povzročilo nenehno spreminjanje.
Se vam zdi primerno, da se to uredi v podzakonskem ali celo internem aktu?
Njihovo tipizacijo z internim aktom določi minister, kar je seveda logično glede na njegove zakonske pristojnosti. Pri tem ne gre za nikakršen manever ali misterij, saj tudi pri prisilnih sredstvih, ki so navedena kot primer dobre ureditve, ne gre pri naštevanju za popolnoma zaprti krog. Tudi pri sredstvih za vezanje in vklepanje, palici, plinskih sredstvih in sredstvih za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, minister z internim aktom določi tipizacijo prisilnih sredstev.
So med temi sredstvi tudi brezpilotna letala, naprave za gledanje skozi stene, naprave za strojno prepoznavo obrazov iz vseh videonadzornih sistemov, naprave za sledenje vozil z GPS, lažne bazne postaje?
Iz določbe 55. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije izhaja možnost protiterorističnega pregleda prostorov, objektov, naprav in območij - pregled opravljajo policisti z iskanjem, identificiranjem, odstranjevanjem naprav, lahko pa obsega tudi protibombni, kemijsko-bakteriološko-radiološki ali protiprisluškovalni pregled (kar je določal zakon o policiji). Pri tem pooblastilu gre za izrazito varnostno pooblastilo, s katerim policija preprečuje nevarnosti za življenje ljudi. Policija ne nabavlja nobenih brezpilotnih letal, lažnih baznih postaj...
Glede IMSI catcherja (lažne bazne postaje) pa smo, kljub že obstoječi, določeni pravni podlagi v zakonu o kazenskem postopku, ministrstvu za pravosodje in javno upravo predlagali konkretnejšo ureditev v ZKP in dogovorjeno je bilo, da se ta tematika posebej natančno uredi v noveli ali novem ZKP, iz česar prav tako jasno izhaja, da policija nima namena ničesar uporabljati nezakonito.
