Tekma za predsednika države se je začela

Ljubljana, Maribor – Tekma za novi petletni predsedniški mandat se je začela. Danes so začeli teči roki za volilna opravila za novembrske volitve šefa države. Od danes lahko kandidati zbirajo podpise podpore volivcev. Za takšen način kandidiranja sta se odločila sedanji predsednik republike Danilo Türk in nekdanji premier Borut Pahor.

Za predsednika države se namerava, kot kaže zdaj, potegovati devet kandidatov, večina naj bi jih kandidirala s podporo volivcev. Število podpisov volivcev, ki jih mora zbrati kandidat, je različno in odvisno od tega, ali ima kandidat tudi podporo katere od političnih strank ali ne.

Danilo Türk svojo kandidaturo gradi izključno na podpori volivcev, kar pomeni, da mora za predsedniško tekmo zbrati 5000 podpisov. Borutu Pahorju zadostuje 3000 podpisov, saj za njegovo kandidaturo stoji tudi njegova stranka SD. Sicer pa se rok za vložitev kandidatur pri državni volilni komisiji izteče enako kot rok za zbiranje podpisov podpore, to je 17. oktobra. Poleg Türka in Pahorja so danes začeli zbirati podpise podpore še Monika Malešič, Artur Štern, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha in Dušan Egidij Kubot - Totislo.

Türk za živ stik z državljani

Danilo Türk se je, kot je povedal na mariborskem Trgu svobode, za zbiranje podpisov odločil, ker se mu zdi prav, da tako stopi v živ stik z državljani. »Kandidiram kot kandidat državljanov in sem hvaležen vsem, ki mi izražajo podporo. Med temi je tudi več političnih strank,« je dejal Türk.

»Ocenil sem, da je popolnoma naravno, da kandidiram za drugi mandat,« je povedal aktualni predsednik, konkurenca pa je po njegovem dobrodošla, saj je prav, da volivci lahko izbirajo med različnimi kandidati. Volilna kampanja se bo sicer začela šele 12. oktobra, Türk pa je napovedal, da se je pripravljen pogovarjati o vseh temah. Glede aktualnih gospodarsko-političnih razmer v državi je dejal, da Slovenija v teh težkih časih potrebuje uspešno, kompetentno in reformno vlado. »Kritike, ki so prišle iz mednarodnih bonitetnih agencij, so resne, niso zlonamerne in vlada jih mora razumeti. Med temi kritikami ni nobenih zahtev po uvedbi zlatega fiskalnega pravila v ustavo,« je dejal Türk. Po njegovih besedah državljani upravičeno pričakujejo od vlade, da naposled pokaže sposobnost za zagon gospodarstva in izvedbo reform.

Za financiranje volilne kampanje je Türk že odprl transakcijski račun, na katerega je za začetek sam nakazal 3000 evrov. Ko se bo kampanja začela, pričakuje, da bodo ljudje, ki ga podpirajo, pomagali z manjšimi prispevki.

Pahor za predsednika vseh Slovencev

V Mariboru je podpise začela zbirati tudi ekipa predsedniškega kandidata Boruta Pahorja, ki je ob tem povedal, da želi biti predsednik vseh Slovencev. Naslednja leta bodo po Pahorjevi oceni zelo zahtevna, a so lahko za Slovenijo tudi uspešna. Predsedniško kampanjo bo Pahor vodil tako, da bo nagovarjal volivce s poskusom zbliževanja stališč in sodelovanja, pri čemer si želi, da tisti, ki imajo drugačna stališča od njega, tega ne vidijo kot razlog, da ga ne bi podprli, ampak prav nasprotno.

»Želim biti predsednik, ki poskuša ljudi združevati, povezovati in navdihovati s tistim, kar nam je skupno in na drugi strani opozarjati pred nevarnostmi snežnih kep nestrpnosti in blokovskih delitev,« je dejal Pahor, ki vidi nevarnost, da se jeseni globoko razkolje slovenski politični prostor. To bi lahko povzročil padec fiskalnega pravila. Meni tudi, da bi ta razkol lahko imel hude razsežnosti, ker ne bi bil hitro rešljiv. Po njegovih besedah sicer sploh ne gre za vprašanje, ali je kdo za fiskalno pravilo ali ne, temveč, ali je kdo za Janšo ali ne. »Jaz nisem za Janšo in njegovo vlado, vendar sem za fiskalno pravilo,« je povedal Pahor. »Če bomo jeseni uspeli preprečiti politično krizo, imamo možnost, da rešimo gospodarske in finančne razmere.«

Türk že v Ljubljani, Pahor še ne

Tudi v Ljubljani so prostovoljci iz Türkovega volilnega štaba na stojnicah pred vsako upravno enoto organizirano zbirali podpise. Na ulicah prestolnice pa ni bilo zaslediti Pahorjevih stojnic. Zanj je podpise zbiralo le nekaj strankarskih privržencev, ki so se morali znajti brez stojnic in promocijskega materiala. Pahorjevi podporniki so tako lahko slednjega danes podprli le, če so v množici uspeli najti osebo, ki je zbirala podpise. Ena izmed prostovoljk iz SD nam je povedala, da ji mimoidoči povečini niso verjeli, da zbira podpise za podporo Pahorjeve kandidature, ker nima stojnice s promocijskim materialom.

Zver še čaka

Podpisov za podporo pri kandidaturi pa še ne zbira evropski poslanec Milan Zver, ki poleg Türka in Pahorja sodi v ožji krog favoritov, saj se še ni odločil o načinu vlaganja kandidature. Zver lahko zaradi podpore stranke vloži kandidaturo že s podpisi desetih poslancev. Če »bo volilni štab Milana Zvera zbiral podpise za njegovo predsedniško kandidaturo, jih bo seveda zbral hitro in brez omembe vrednih stroškov,« so sporočili iz SDS. Sicer pa Zver na spletni strani SDS že lep čas »simbolično« zbira podpise podpore, ki jih je skoraj 7000. Podporo Zveru so tako na spletu izkazali Barbara Brezigar, France Cukjati, Lovro Šturm, Stane Granda in drugi.

Med neodvisnostjo in človečnostjo

Komu so izkazali podporo in zakaj, smo povprašali tudi nekaj mimoidočih. »Türku podporo za kandidaturo prispevam, ker se mi zdi edini strankarsko neodvisen in najbolj odgovoren izmed kandidatov,« nam je pojasnil Nemanja Tomič. Tudi Janez Jankovič je podobnega mnenja: »Mislim, da je Türk pravi za nas, da je pravi predsednik in je po mojem mnenju najboljši kandidat. Zato sem namenoma prišel do njegove stojnice, da mu izkažem podporo.« Nasprotno pa meni Božidar Demšar, ki pravi, da bo podprl »Boruta Pahorja, ker je varčen in človeški. Danilo Türk je izgubil mojo podporo zaradi potratne poti v Sarajevo, za katero bi lahko porabil le nekaj stotakov.«