Timmermans najprej v Ljubljano ali Zagreb?

Ljubljana – Ob napovedi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da je pooblastil svojega prvega podpredsednika Fransa Timmermansa za posredovanje med Slovenijo in Hrvaško, se postavlja veliko več vprašanj kot odgovorov. Kam se bo najprej odpravil mediator – v Ljubljano ali Zagreb?

»To je dobro vprašanje, pričakujem, da ga bo prva pot vodila v Zagreb,« odgovarja strateški analitik in dober poznavalec razmer v jugovzhodni Evropi Borut Šuklje.

Informacija o posredovanju podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa med Slovenijo in Hrvaško zaradi težav pri implementaciji arbitražne sodbe pri sosedih ni naletela na večjo pozornost. Hrvaški mediji so informacijo le bežno pospremili, kar je skladno z dosedanjim stališčem uradnega Zagreba, da evropska komisija ne more imeti neke posebne vloge med državama članicama EU.

Na tej točki hrvaška pozicija ne vzdrži resne kritike, ker je evropska komisija že odigrala posredniško vlogo med Slovenijo in Hrvaško leta 2009 (takrat je bila Hrvaška še v čakalnici za članstvo), ko sta se državi znašli v slepi ulici zaradi pogojev, ki jih je slovenska vlada postavila pred hrvaško vlado zaradi prejeduciranja morske meje v Piranskem zalivu. Po posredovanju in z izdatno pomočjo evropskega komisarja Ollija Rehna je bil sestavljen in podpisan arbitražni sporazum. Doslej se je tudi že pokazalo, da sta arbitražni sporazum in sodba del pravnega reda Evropske unije, kar v Zagrebu najraje spregledajo. Zato ne preseneča tudi zadnja izjava hrvaškega premiera Andreja Plenkovića, da bo vztrajal pri bilateralni rešitvi, če pa na tej ravni ne bo rešitve, bi lahko na pomoč priskočili kolegi iz Bruslja.

Hrvaški scenarij poln pasti

Borut Šuklje opozarja, da se v tem delu hrvaškega stališča skriva past, ki se ji je doslej slovenski premier Miro Cerar uspešno izogibal, ker vztraja pri stališču, da pogoji za dvostransko srečanje še niso izpolnjeni, to pa je sprememba odklonilnega stališča Hrvaške do arbitražne sodbe. Ključno je, da uradna Ljubljana vztraja pri popolnem spoštovanju arbitražne sodbe, meni Šuklje.

Ob napovedi posredovanja Fransa Timmermansa se pojavlja več vprašanj kot odgovorov. Foto: Francois Lenoir/Reuters

»Hrvaška zagovarja nov koncept rešitve mejnega spora. Gre za idejo, da bi Slovenija in Hrvaška sklenili nov bilateralni sporazum, ki bi nastajal pod nadzorom evropske komisije, sestavni del sporazuma pa bi bila tudi arbitražna sodba,« pravi Šuklje. Gre za scenarij, v katerem je Hrvaška v vsakem primeru zmagovalka, ker v tem sporazumu ne bi bilo nobene zgodovine dosedanjih poskusov rešitve mejnega spora. Gre za rešitev, ki bi verjetno bila sprejemljiva za hrvaški sabor, ki je leta 2015 sprejel stališče, da arbitražna sodba zanje ne velja. »A v tem scenariju je preveč neznank, da bi lahko Slovenija privolila v takšno možnost,« dodaja Šuklje.

Plenkovićev manevrski prostor

Na to, da bi se moral Frans Timmermans najprej podati v Zagreb, napeljuje predvsem to, da Slovenija brez zadržkov sprejema arbitražno sodbo in potek južne meje, kot so jo določili arbitražni sodniki. Hrvaška je tista, ki ignorira sodbo in sporazum, pod katerega se je podpisala pri polni zavesti. In intervenca evropske komisije je tista, ki ne posreduje med članicama EU, ampak je njena osnovna naloga posredovanje med članico EU in arbitražnim sodiščem, ki je del mednarodnega prava. »Evropska komisija mora v teh okoliščinah skrbeti za spoštovanje mednarodnega prava, prava Evropske unije in pravnega reda. Hrvaška je tista, ki tega ne spoštuje, ne Slovenija. Zato je misija, ki je bila zaupana Fransu Timmermansu, bolj misija med Hrvaško in arbitražnim sodiščem kakor misija med Slovenijo in Hrvaško,« meni Šuklje.

Hrvaška je tista, ki ignorira sodbo in sporazum, pod katerega se je podpisala pri polni zavesti, zato se bo Timmermans (zgoraj desno) verjetno najprej odpravil v Zagreb. Foto: Eric Vidal/Reuters

Da bo prvi predsednik evropske komisije pred velikim izzivom v mediacijski misiji, pričajo tudi vse bolj zaostrene notranjepolitične razmere na Hrvaškem. Andreju Plenkoviću se vse bolj oži manevrski prostor, saj so pod vse hujšim pritiskom njegovi najbližji svetovalci, denimo Vladimir Šeks ali obrambni minister Damir Krstičević. Tudi odnosi med Plenkovićem in hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović so napeti.