Tomić: Vse bo dobro, če še ni dobro, še ni konec

Ljubljana - Violeta Tomić je prišla v državni zbor kot podpredsednica DSD (Demokratične stranke dela), kmalu zatem pa prevzela Trs (Trajnostni razvoj Slovenije). Po dveh letih z Luko Mescem končuje projekt zlitja v novo stranko Levica. Trs se bo 10. junija ukinil.

V soboto, 10. junija, imate konvencijo stranke Trs, na kateri boste ukinili stranko in potrdili odločitev o ustanovitvi nove (Levica). Bo to dan veselja ali žalosti?

To bo zelo vesel dan, saj bomo uresničili cilj, ki smo si ga v stranki Trs postavili že pred časom - da bi dobili enotno in močno levo stranko.

Vendar je bilo pri doseganju tega cilja nekaj žrtev - iz stranke je, denimo, izstopil prvi predsednik Matjaž Hanžek.

Matjaž Hanžek je svojo potezo javno pojasnil. Njegovo odločitev spoštujem.

Po nedavnem svetu stranke je izstopilo tudi šest svetnikov, od tega štirje ustanovni člani stranke. Lahko bi sklepali, da se vsi ne veselijo ukinitve ene stranke in ustanovitve nove.

Če želimo uspešen konec zgodbe, je treba doseči najmanjši skupni imenovalec. V demokratičnih ureditvah na koncu odloči glasovanje - tako je tudi v Trsu. Ko glasujemo, imamo tudi preglasovanje, demokratično sprejete odločitve pa - ne glede na to, kako je kdo glasoval - moramo na koncu spoštovati vsi. Razumem njihov korak, ker se mi zdi, da je bolj korektno, če nekdo, ki ne more sprejeti odločitve, izstopi iz organov, kot pa da obstruira njihovo delo, kar se je tudi že dogajalo.

Kako komentirate vse te, če lahko rečemo tako, žrtve v procesu zlivanja v eno stranko?

Tega ne bi imenovala žrtve, ker gre za demokratične procese znotraj strank Združene levice.

Verjamete, da bo proces zlivanja v eno stranko na koncu uspel?

Zelo ljub mi je rek: Na koncu bo vse dobro, če še ni dobro, še ni konec.

Sprašujem zato, ker ima z odločanjem o vstopu v novo stranko veliko težav tudi IDS.

Samo dve možnosti sta: ali si želimo skupno stranko in iščemo rešitve za nastale izzive ali pa si ne želimo skupne stranke in iščemo težave, proceduralne ovire, smo pikolovski in se trudimo, da združitve ne bi bilo. V Trsu vemo, katera smer je boljša, smo za združevanje in skupno delo, kar dokazujemo v poslanski skupini ZL v državnem zboru. Tam imamo skupaj šest poslancev, ZL dobro kotira v javnomnenjskih raziskavah, kar lahko pripišemo dobremu delu. Verjamem pa, da je mnoge strah, da bo skupna stranka še močnejša. To je tudi naša odkrita ambicija, želimo, da bi bili še močnejši in pomembnejši faktor na političnem parketu.

Violeta Tomič, predsednica TRS Foto: Tomi Lombar/Delo

Zakaj ste privolili v delitveno razmerje 60 : 40 v korist IDS?

To ni res.

Kaj pa je potem res?

Navajate informacije, ki se v naših internih pogovorih omenjajo kot možnosti, kot opcije. O tem, kar pravite, smo se pogovarjali, a še ni odločeno, kakšno bo delitveno razmerje v novi stranki.

Kdaj bo to jasno, kajti 24. junij, ko je predviden združitveni kongres, se bliskovito bliža?

Če ne prej, potem 24. junija.

Zakaj tega vprašanja ne morete že prej rešiti?

Zato, ker se usklajujemo okoli vprašanj, na katera imamo različne poglede.

Novi stranki ne bo ime Združena levica, ampak Levica. To po svoje tudi odseva problem.

Nikakor. Do volitev je še dobro leto, do takrat bomo ljudem z delom predstavili novo ime - Levica. Naš obstoj upravičuje delo, ne pa, s kakšnim imenom se bomo kitili.

Kdo bo predsednik, koordinator, vodja nove stranke?

To je eno od dveh ali treh nerešenih vprašanj. Ali bomo prvega med enakimi v stranki imenovali predsednik ali koordinator, se še pogovarjamo. Tudi to, kdo bo zasedel kakšno funkcijo, še ni odločeno. Končno besedo bodo imeli člani na združitvenem kongresu.

Bo predsednik, koordinator Levice, Luka Mesec?

Luka bo seveda kandidiral za to funkcijo, tako kot verjetno jaz. Članstvo pa bo odločalo, komu bodo izrazili zaupanje.

Vas moti, da je po zadnjem Delovem barometru Mesec bolj priljubljen od vas?

Veste, da ne, ker ne dam veliko na različne lestvice. S tem, kdo je bolj priljubljen, se ne obremenjujem. Z Luko dobro sodelujeva in povsem nepomembno je, ali je za eno, dve ali več mest pred mano na neki lestvici.

Kakšen je finančni položaj stranke Trs, kaj po tej plati prinaša v novo stranko?

Finančno smo stabilni, posojilo, ki smo ga najeli leta 2015, smo februarja odplačali, kar je razvidno tudi iz letnih poročil. Drugih dolgov nimamo, razen tekočih obveznosti. Naš glavni prispevek k novi stranki je ekosocialistični program in zelena komponenta, s katero zelo zaznamujemo novi program Levice. Za trajnostni razvoj je to ključno in mora biti sestavni del zavzemanja za delavske pravice in nova zelena delovna mesta. Vemo, da sedanja oblast daje veliko koncesij velikemu kapitalu in sprejema zakonodajo tako rekoč po nareku. Poglejmo le lex Magna, s katerim je vlada, ob vsem govoričenju o samopreskrbi s hrano, žrtvovala 100 hektarov prvovrstne kmetijske zemlje.

Vi ste proti investiciji Magne.

Na tej lokaciji vsekakor, saj uničuje najboljše kmetijske površine in predvideva posek 60 hektarov gozda. Po drugi strani pa ne vemo, koliko delovnih mest bo sploh nastalo. Najprej se je govorilo o 3000, zdaj samo še o 400. Pri tem pa ne vemo, koliko bo to vse skupaj obremenilo okolje. Zavedati se je treba, da naj bi tam stala lakirnica, ki je del najbolj umazane industrije. Zaradi vsega tega je ZL edina glasovala proti lexu Magna.

Ima Trs boljši predlog, kako zmanjšati brezposelnost v Podravski regiji?

Kot rečeno, sami investiciji ne nasprotujemo, je pa sporna lokacija. Tudi v Trsu smo evidentirali vrsto degradiranih območij prav v okolici Maribora, kjer bi lahko postavili tako velik industrijski kompleks. Dušan Plut ima kar nekaj predlogov, kje bi lahko Magna postavila objekte brez večjih okoljskih vplivov. Na drugi strani obstaja cela vrsta zelenih delovnih mest, na katera bi lahko stavili. Osebno sem od vstopa v parlament veliko energije porabila za zavzemanje za legalizacijo konoplje. Na industrijskem delu smo že veliko dosegli. Dobro znano je, da je konoplja popolna ekološka poljščina, iz katere lahko izdelamo 50.000 različnih izdelkov, in bi lahko industrija veliko bolje izkoristila te možnosti. Pri tem pa očitno ni interesa velikih korporacij, saj bi se s tem zmanjšal pomen petrokemije.

Boste kandidirali na predsedniških volitvah?

O tem nisem razmišljala, so pa o tem na glas razmišljali nekateri naši člani.