Tiskane izdaje
Ljubljana – Intelektualci iz kroga Liberalne akademije (LA) so pred dnevi sprožili pobudo o oblikovanju tretjega, liberalnega političnega bloka, ki bi presegal ideloške delitve med desnico in levico. Alternativne rešitve ni mogoče iskati le med parlamentarnimi strankami, so prepričani v LA.
Predsednik Liberalne akademije (LA) Darko Štrajn pravi, da so sogovorniki vsi: parlamentarni stranki Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati ter zunajparlamentarne Zares, LDS, TRS in DSD. Na tribuno, na kateri so javno sprožili pobudo, so povabili zlasti zadnje, ker naj bi tvorili nekakšno jedro tretjega političnega bloka. Ta se je ob nastanku demokratične Slovenije oblikoval okoli ZSMS, kasnejše LDS, vodil pa ga je pokojni Janez Drnovšek.
Po Drnovškovem odhodu se je nekoč najmočnejša politična stranka razdrobila, fragmentacija pa se je končala na lanskoletnih volitvah, ko sta LDS in Zares izpadli iz državnega zbora. Nekaj predstavnikov je končalo v drugih strankah, še največ v Pozitivni Sloveniji.
Zakaj tretji blok?
Štrajn pravi, da »konservativne in neoliberalne sile v državi pospešeno gradijo novo obliko avtoritarnosti, ki temelji na okrnjeni socialni državi, odpravi avtonomije javnih institucij, politični in ideološki monopolizaciji obveznega šolstva ter privatizaciji preostalega šolstva«. LA svari pred ideološko homogenizacijo, krepitvijo antiintelektualizma, uničevanjem pluralizma in ožanjem javnega prostora intelektualne svobode. Štrajn v svoji analizi ugotavlja, da je po lanskih volitvah opaziti izrazito negotovost političnega prostora, zaostrene levo-desne konflikte, nezmožnost preseči blokade političnega sistema in popolno nesposobnost ponuditi inovativne odgovore na krizo.
Član LA in politični analitik Vlado Miheljak je kritičen do levosredinskih strank nasploh – SD po njegovem ni bilo nikoli prav veliko jasno, PS je zanj preveč pragmatična, obetavne alternative pa tudi med zunajparlamentarni strankami trenutno ni videti, ker da so nekatere od teh strank preveč iztrošene (LDS, Zares), drugi dve (TRS, DSD) pa še vedno nedonošeni. »Matematično povedano je štirikrat nič še vedno nič,« meni Miheljak.
Kljub temu je treba ostati optimist, pa meni sociolog Rudi Rizman. Levica ima na mednarodni ravni določene rešitve, ki bi morale postati vir navdiha za domače politične stranke in za volivce, ki iščejo stranko. »Mobilizacijski potencial obstaja, zbrati je treba moči in oblikovati alternativni nabor političnih stališč,« meni Rizman.
Predsednik Zaresa Pavel Gantar pravi, da tretji politični blok ima potencial, a da imajo politične, intelektualne in civilnodružbene organizacije na razpolago le še »en strel«, le še eno možnost po neuspehih v preteklosti. Sedanje stanje pa je opisal z anekdoto o prezeblih ptičkih v Zürichu, ki jih je opazoval Lenin v političnem izgnanstvu. »Sedi v sobi in v mrzlem januarskem jutru opazuje ptičke, ki se prestopajo na vejah. Pravi: Poglejte jih, uboge ptičke, zebe jih, lačni so in – ne znajo se organizirati.«
Povezovanje šele na začetku
Ideje o tesnejšem sodelovanju zunajparlamentarnih strank so se pojavile kmalu po lanskoletnih volitvah. V prvi polovici leta je pobudo prevzela Pozitivna Slovenija, ki je organizirala nekaj srečanj z Zaresom, LDS, TRS in DSD. SD, sprva še pod Pahorjevim vodstvom, se je sestankom na tej ravni odpovedala. Ločeno so se sestajale tudi štiri zunajparlamentarne stranke, a večjega napredka, kar je bilo očitno tudi na prvi javni debati v okviru LA, ni opaziti.
Poslanec PS in dolgoletni sopotnik liberalnega bloka slovenske politike Roman Jakič, včasih poslanec LDS, nato Zaresa, se ne strinja, da v državnem zboru ni predstavnika liberalnega in socialnega političnega bloka. »To je Pozitivna Slovenija, ki se z vsebino vse bolj konkretizira kot opozicijska stranka in vse bolj profilira kot alternativa koaliciji,« je prepričan. Poslanec meni, da je sposoben pognati politično kolo naprej prav predsednik na volitvah zmagovite stranke Zoran Janković.
Nekdanji predsednik Zaresa in dosledni zagovornik tretjega političnega bloka Gregor Golobič, ki se je po volilnem porazu umaknil iz aktivne politike, pa je skeptičen: »LA je sprožila proces iskanja rešitev, a je vse skupaj brez pravih odgovorov. Evidentno je, da se je prostor izpraznil, prav tako je jasno, da ga obstoječe parlamentarne stranke ne zapolnjujejo, pa tudi zunaj parlamenta ni videti formacije, ki bi lahko vskočila. Zagata iskalcev je ta, da so se preveč osredotočili na predpostavko, da je problem tistih, ki so ostali zunaj, psihološki. Vse preveč se osredotočajo na kombinatoriko (povezovanja, združevanja in še česa) in premalo na vsebino. Ključen je razmislek o relevantni vsebini, ki bi nudila odgovore na izzive današnjega in prihodnjega časa. Če tega nimamo, je rešitev še daleč,« premišljuje Golobič. Za levi liberalni blok je najbolj nevarno stališče številnih intelektualcev, dodaja, ki vztrajajo pri odnosu do slovenske politike: »Dosti imamo, vsi so isti.« To je za Golobiča mentaliteta »lepe besede«, ki pa je skrajno destruktivna za vse, razen za Janeza Janšo.
