Tiskane izdaje
Očitno je, da imajo države o begunskih kvotah različne poglede, je včeraj po koalicijskem srečanju dejala vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer. »Strinjali smo se, da je solidarnost pomembna in da je vodilo naše države, a smo govorili tudi o administrativnih omejitvah in varnostnih dimenzijah problema,« je dejala Kustec Lipicerjeva. Prav na varnostne vidike je opozarjala tudi opozicijska SDS na nedavnem odboru državnega zbora za obrambo in notranje zadeve. Hočemo biti aktivna država, a bo treba najti konsenz na evropski ravni, je dodala poslanka iz SMC. O konkretnih številkah, koliko beguncev bi lahko sprejeli, niso govorili, je dodal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Osebno meni, da bi jih sprejeli manj, a te dostojno.
Vlada je sicer sklenila, da bo Slovenija sodelovala v vojaški operaciji v Sredozemlju Eunavfor Med z ladjo Triglav. Strošek bi bil 1,3 milijona evrov, niso pa sporočili, da je Triglav do konca oktobra v remontu in da tokrat ne bo na voljo.
Čas je za solidarnost
V Amnesty International Slovenije so kritični do stališča Slovenije in EU. »Kar 95 odstotkov od štirih milijonov sirskih beguncev se je zateklo v zgolj pet držav: Turčijo, Libanon, Jordanijo, Irak in Egipt. Vsak peti prebivalec Libanona je sirski begunec. Te države niso prejele nikakršne pomoči, odziv na humanitarni poziv OZN 3. junija 2015 je bil zgolj 23-odstoten. Za preselitev najbolj ranljivih beguncev je bilo ponujenih manj kot 90.000 mest. Slovenija ni ponudila niti enega mesta,« je opozorila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija (AIS) in dodala, da niti države na robu EU, predvsem Italija, niso prejele dovolj pomoči. »Priložnosti za prostovoljno delovanje za lajšanje najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni je bilo v zadnjih letih veliko. Žal se Slovenija nanje ni odzvala s ponudbo mest za preselitev. Upamo, da se bo razprava usmerila stran od razpravljanja o obveznosti in prostovoljnosti ter se osredotočila na resnično solidarnost in reševanje življenj,« je poudarila Metka Naglič.
