Tiskane izdaje
Ljubljana – Minister za pravosodje Goran Klemenčič in poslanci SDS si bodo danes trinajst ur dopovedovali, kdo je v življenju naredil več osebnih, političnih ali pravnih zdrsov, ko govorimo o korupciji in pravosodju oziroma krivosodju, kot pravi največja opozicijska stranka.
SDS je zaradi zadeve Irangate konec septembra vložila interpelacijo zoper ministra za pravosodje, saj so v stranki prepričani, da leta 2011 kot predsednik protikorupcijske komisije (KPK) ni storil vsega, kar bi moral, ko ga je žvižgač seznanil z domnevnimi sumi zaradi pranja milijarde evrov, financiranja širjenja jedrskega orožja in terorizma prek NLB, zaradi česar tudi na sedanji funkciji ne vzbuja zaupanja. Temeljni očitek je, da Klemenčič kot šef KPK zadeve uradno ni predal pristojnim organom.
K temu je SDS dodala še očitek, da na reformi pravosodja kot minister ni storil skoraj nič, saj še vedno ne moremo govoriti o sistemu, ki bi se približal vrednotam, normam in standardom EU.
Glasov podpore verjetno
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je takrat ocenil, da bi bila vložitev interpelacije najverjetneje zloraba, saj se z interpelacijo ocenjuje delo posameznega ministra.
Zavedena javnost ali »made by SDS«
Zavajanje javnosti v primeru Irangate oziroma Farrokh je temeljni očitek SDS, ki se je odločila, da zaradi tega interpelira pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, in sicer za ravnanje v času, ko je bil predsednik KPK pred šestimi leti.
Konec septembra je poslanec SDS Branko Grims dejal, da je odgovornost Gorana Klemenčiča tako subjektivna kot objektivna, saj je kot minister zavajal javnost, ko je junija pojasnjeval svojo vlogo v zadevi Farrokh. Takrat je dejal, da je bil kot šef protikorupcijske komisije (KPK) leta 2011 prek žvižgača seznanjen z zadevo Irangate, dostavil mu je »neki tajni dokument NLB«, ki so ga po Klemenčičevih besedah iz KPK v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali pristojnim organom.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Izgubljene sledi
Grims trdi, da to ni res. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi, je ugotovila, da je KPK tajni dokument NLB zgolj neuradno izročila uslužbencu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ta ga je nesel na policijo, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
Ministru v SDS očitajo tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem je Grims omenil primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, o katerem je ustavno sodišče po besedah Grimsa ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal. »Kdor molči, se strinja,« je dejal Grims. Poleg tega Klemenčiču očitajo negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem v interpelaciji navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister po besedah Grimsa nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim so bili vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji.
Osebni motivi
Klemenčič, ki je na vloženo interpelacijo odgovoril na 48 straneh, motive SDS zanjo vidi predvsem v »mešanici osebnih motivov in odnosa podpisnikov interpelacije do mene kot nekdanjega predsednika KPK na eni strani ter dejstva, da se v omarah bank, odgovornih za bančno luknjo, tudi v omarah Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in nezadostno preiskavo oziroma njeno ustavitev leta 2012 v zadevi Irangate skrivajo tudi okostnjaki z oznako 'made by SDS'«.
Očitke SDS je označil za zlonamerne in manipulativne in za odvračanje od pravih problemov v zadevi Irangate. Celo aktualni predsednik KPK Boris Štefanec je po daljšem času potrdil, da so v arhivu našli dokumente iz leta 2011, s katerimi je KPK od urada za preprečevanje pranja denarja in NPU zahtevala informacijo o tem, ali se z zadevo ukvarjajo. Podobno velja tudi za policijo. Pravosodno ministrstvo je tudi Logarjevi preiskovalni komisiji posredovalo vso dokumentacijo, s katero razpolaga, zato očitki, da na ministrstvu nekaj prikrivajo, niso upravičeni.
