Pošiljanje Slovenca v Haag bi se lahko izkazalo kot kontraproduktivno

Odstop Abrahama je prebudil zagovornike nacionalnega interesa, razpravo pa znova reduciral na razlikovanje med nami in njimi.

Objavljeno
13. avgust 2015 16.33
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

Ljubljana - Izbira tujega, neodvisnega strokovnjaka še vedno najbolj ustreza dolgoročnim interesom Slovenije. Država mora pokazati, da je arbitražnemu sodišču in postopku zavezana - še posebno, ker lahko verjame v dober končni izid.

"Postopek je kontaminiran in kateri koli strokovnjak bo imenovan, se bo znašel pod drobnogledom. Ključen interes Slovenije bi moral biti, da ohrani svojo kredibilnost, ne glede na to, kaj Hrvaška stori in kako se poskuša izmotati iz arbitražnega sporazuma. Zato je tudi najbolj smotrno, da naredimo vse, da sodišče deluje čim bolj neodvisno, medtem ko išče končno rešitev."

Misli, ki nam jih je v pogovoru zaupal dober poznavalec dogajanja povezanega z arbitražo, so se nanašale na pomen nacionalnosti pri izbiri novega arbitra. V zadnjem tednu se je veliko govorilo, kako lahko v danih okoliščinah le domači strokovnjak Sloveniji zagotovi najboljše možno izhodišče za nemoteno nadaljevanje in čim bolj ugoden razplet arbitraže. Mnenja nekaterih politikov, pa tudi uglednih pravnikov so ustvarila neprijeten pritisk na politične akterje. Posledično se je o tem vprašanju različno razmišljalo tudi znotraj vladnih krogov.

Pričakovana reakcija

Nepričakovani odstop Ronnyja Abrahama je v zadnjih dneh sprožil pričakovano reakcijo: prebudil je zagovornike nacionalnega interesa, razpravo pa znova reduciral na razlikovanje med nami in njimi. Po besedah našega sogovornika so dosedanji postopki, povezani z izbiranjem obeh članov arbitražnega sodišča, pokazali, kako je v Sloveniji še vedno problematična ločnica med pravom in politiko in kako se nekatere zelo resne zgodbe jemlje kot neresne.

Tako so nekateri vse do zadnjega vlado prepričevali, da ponovi napako, ki je bila storjena ob imenovanju prvega slovenskega arbitra. Jernej Sekolec nikoli ni bil oseba, ki bi v očeh strokovnjakov za mednarodno javno pravo zbujal veliko zaupanja. Ne zaradi osebnih značilnosti, temveč strokovnih referenc. Prisluhi, v katere se je ujel skupaj z uslužbenko ministrstva za zunanje zadeve Simono Drenik, so po mnenju nekaterih pokazali pomanjkanje odločnosti, predvsem pa preudarnosti v postopkih, ki jih ni mogel razumeti. Izbira Sekolca je na najslabši možen način pokazala zgrešenost slepega sledenja nacionalnemu interesu.

Po dveh napačnih odločitvah si država ne sme privoščiti tretje - sploh ker lahko računa na dober razplet arbitraže, še posebno ko gre za ključno vprašanje dostopa do odprtega morja.

Kot je poudaril naš vir, bi se pošiljanje Slovenca v Haag lahko izkazalo kot kontraproduktivno, zlasti če bi ta zavzel ostro držo. "Ne samo zaradi naše želje po ohranjanju neodvisnosti sodišča, pač pa tudi zaradi dela samega. Tako v diplomaciji, kot v življenju je vedno treba vedeti, kaj hočeš. Treba je vedeti, da včasih s pametjo in kakšnim bolj ljubeznivim pristopom dosežeš več kot pa s tolčenjem po mizi."