Tiskane izdaje
Ljubljana, Zagreb – Ko je Hrvaška prodala svoj telekom, ni razmišljala o posledicah za nacionalno varnost. Zdaj sosedje napovedujejo gradnjo vzporednega optičnega komunikacijskega sistema, kar povzroča nove šume na linijah med Zagrebom in Berlinom.
Podobne težave bi si z nepremišljeno prodajo Telekoma lahko nakopala tudi Slovenija. Na problem nacionalne varnosti v komunikacijah je opozoril tudi nekdanji skrbnik obrambnega načrta Slovenije in eden ključnih mož v obrambni vojni Slovenije leta 1991 Ludvik Zvonar. Kot pravi, je Slovenija v minulih desetletjih vložila ogromno denarja v vzpostavitev obrambnega sistema, od poveljniških centrov do obrambnih lokacij na prvi bojni črti. Vse to je prepredeno s komunikacijskimi povezavami, ki so lahko kritične v izrednih razmerah, pomembne pa so z obrambnega vidika.
Po spremembi režima in osamosvojitvi, ko se je spremenila obrambna doktrina, je vse obstoječe komunikacijske povezave prevzel Telekom Slovenije. Kot pravi Zvonar, te povezave še danes delujejo in jih na telekomu vzdržujejo, za kar skrbijo preverjeni in pooblaščeni ljudje. »Če bo telekom prodan tujcem, bodo s tem prišli tudi do vseh lokacij posebnega pomena, vseh stavb, ki so označene za strateške, do vseh komunikacijskih povezav, ki so bile vzpostavljene pred davnimi časi. Te sisteme bi morali ločiti iz prodaje. Menim, da se država vsemu temu ne bi smela odpovedati, ker bi to lahko že označili za vojni zločin,« pravi Zvonar.
Hrvaški strežniki pod nadzorom Nemcev
Hrvaška je v začetku tisočletja prodala nemški telekomunikacijski družbi večinski paket podjetja Hrvatski telekomom, vključno s telekomunikacijsko infrastrukturo, kar je pomenilo, da je tudi celotna komunikacija najvišjih političnih institucij, vojske in obveščevalnih služb končala na strežnikih pod nadzorom Deutsche Telekoma. Na posledice je včeraj spomnil zagrebški časnik Jutarnji list, ki je pisal, da je bila to precejšnja težava. To so ugotovili konec leta 2013 po izbruhu mednarodne prisluškovalne afere, v kateri je imela glavno vlogo ameriška agencija za nacionalno varnost. Takrat je nekdanji ameriški obveščevalec Edward Snowden objavil, da je agencija prisluškovala več deset tisoč osebam, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki več držav.
Na seji hrvaškega sveta za nacionalno varnost so nato sklenili, da promet ne bo več potekal prek strežnikov v Nemčiji, s čimer so želeli preprečiti tudi najmanjšo možnost vdora v telekomunikacije hrvaške vlade, urada predsednika in hrvaške vojske, vključno s službenimi telefoni in elektronsko pošto visokih uradnikov.
Usoda ministra za obrambo bo znana v začetku prihodnjega tedna, je danes izjavil premier Miro Cerar. Medtem pa afera dobiva nove razsežnosti, ki zadevajo prodajo Telekoma Slovenija. Na Hrvaškem se z vprašanji nacionalne varnosti ukvarjajo šele zdaj, ko so komunikacijski sistemi že nekaj let v nemških rokah.
Predsednik vlade Miro Cerar se bo v prihodnjih dneh ukvarjal z vprašanjem, ali je minister Janko Veber upravičeno naložil Varnostno-obveščevalni službi Morsa naročilo o izdelavi analize posledic prodaje TS in ali je imel za to pravno podlago. Kot je izjavil predsednik vlade, bo nadaljeval s proučevanjem zadeve, ko bo pridobil iz državnega zbora dodatna gradiva.
Ovadili Tonina in Jakiča
Nekdanji član uprave AUKN in branitelj nacionalnega interesa Marko Golob in nekdanji direktor logistike na ministrstvu za obrambo, pred tem pa skrbnik obrambnega načrta Slovenije v bivšem režimu ter eden ključnih oseb v obrambni vojni, Ludvik Zvonar, pa sta predstavila kazenske ovadbe zoper poslanca NSi Mateja Tonina, nekdanjega obrambnega ministra Romana Jakiča in neznano osebo.
Tonina so ovadili zaradi »nezrelosti, neodgovornosti in nedoraslosti«, ko je v nasprotju s svojimi dolžnostmi kot podpredsednik komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb javnosti sporočal tajne podatke, ki se nanašajo na telekomunikacijski sistem Morsa. Jakiča so ovadili, ker je kot minister leta 2013 ob odločitvi, da se privatizira TS, opustil nujne ukrepe za zaščito obrambnih komunikacijskih sistemov, neznanega storilca pa zato, ker je kot delavec OVS pri svojem delu prišel do podatkov in jih v nasprotju z dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporočil nepooblaščenim osebam. V tem primeru ovaditelji verjetno mislijo na žvižgača, kot ga je poimenoval Tonin, ki je nadzornike usmeril k iskanju točno določene dokumentacjie na OVS.
Pomen kablov za obrambo
Ludvik Zvonar opisuje zgodovino nastanka komunikacijskega sistema v obrambne namene še v obdobju teritorialne obrambe. Kot pravi, bo s privatizacijo TS prešla v zasebne roke celotna infrastruktura, v katero je Slovenija v zadnjih desetletjih vložila veliko denarja. »Celoten sistem je bil po osamosvojitvi prenešen na Telekom Slovenije. Sistem upravlja in vzdržuje preverjena in posebna skupina znotraj TS,« pojasnjuje Zvonar. Zlasti pri tem sistemu bi morala država pokazati več interesa, da se ne kompromitira oziroma da se nad njim ohrani nadzor. »Če bodo tujci prevzeli ta sistem, bodo prišli do vseh naših lokacij, ki so pomembne za obrambo države. Opustitev tega bi predstavljalo skoraj vojni zločin,« je dejal Zvonar.
Zato, sta opozorila Zvonar in Golob, je odločitev o prodaji TS brez analiz o posledicah za obrambno področje tako škandalozna. S tem sta vzela v bran ministra za obrambo Vebra, ki je naročil takšno analizo v službah Morsa, tudi VSO.
Merklova zaradi telekoma ukor Hrvaški
Po nedavnem obisku nove hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović v Nemčiji optimističnih napovedi o dobrem sodelovanju med državama ni manjkalo, zdaj pa so na plano le prišle informacije, kako je nemška kanclerka Angela Merkel opozorila hrvaško predsednico, da naj »država več ne nagaja Deutsche Telekomu«, ki je večinski lastnik Hrvaškega telekoma.
Hrvaška vlada je namreč konec minulega meseca obvestila EU, da bo hrvaško javno podjetje Odašiljači i veze (Oddajniki in zveze) vodilo projekt izgradnje sodobne telekomunikacijske infrastrukture, ki vključuje širokopasovni internet.
V Deutsche Telekomu (in v Berlinu) so skočili v zrak in sporočili, da je treba tovrstne projekte prepustiti zasebnim podjetjem in jih umestiti v investicijski finančni načrt EU. Kanclerka Merklova pa je, kot neke vrste diplomatsko-gospodarska odvetnica Deutsche Telekoma, na to tudi opozorila hrvaško predsednico.
Širokopasovni internet iz skladov EU
Uvajanje širokopasovnega interneta na Hrvaškem nameravajo delno financirati iz kohezijskih skladov EU, delno pa tudi iz proračuna in s posojili Evropske investicijske banke. Vrednost projekta, ki bo z optičnim kablom povezal 650 naselij na Hrvaškem, je ocenjena na dobrih 92 milijonov evrov, je pisal Jutarnji list, ki je tudi navedel, da bi pravico do uporabe novega omrežja imeli telekomunikacijski operaterji, vključno z družbo Hrvatski telekom, ki je od leta 2001 v večinski lasti Deutsche Telekoma.
Hrvaški telekom je sicer ponujal cenejši projekt in strateško partnerstvo državi, vendar so na sedežu Milanovićeve vlade pojasnili, da sta gradnja in razvoj sodobnega omrežja pomembna tudi za nacionalno varnost, kar je Milanović menda že osebno razložil tudi kanclerki Merklovi.
