Ugotavljanje protiustavnosti na preizkušnji

Ljubljana – Predsednik državnega zbora Milan Brglez bo predvidoma v začetku prihodnjega tedna določil nov rok za nadaljevanje zbiranja podpisov v podporo referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Njegovi zagovorniki in nasprotniki pa se bodo lotili kampanje.

Pobudnikom referenduma, koaliciji Za otroke gre!, je ostalo še 31 dni za to, da zberejo overjene podpise državljanov, ki nasprotujejo spremembi definicije zakonske zveze v življenjsko skupnost dveh oseb in posledično izenačitvi pravic homoseksualnih parov s heteroseksualnimi.

Možno je, da bo Brglez za začetek zbiranja določil že naslednji dan po objavi, pobudniki, ki imajo že več kot 48.000 podpisov in bi jih že lahko vložili, pa se še niso odločili, do kdaj jih bodo zbirali. Od tega je odvisen datum, ko bo potekal referendum.

Pri koaliciji Za otroke gre! bodo v kampanji, po besedah voditeljice Metke Zevnik, šli od človeka do človeka in od občine do občine ter ljudi vabili k udeležbi. V strankah NSi in SDS, ki referendum podpirata, so tudi napovedali aktivno delovanje v kampanji, pri tem pa so v NSi poudarili, da gredo vanjo samostojno.

Na nasprotni strani, pri zagovornikih spremenjenega zakona, ki menijo, da se o tej temi ne bi smeli izrekati na referendumu, je negotovo, ali bodo stranke tako imenovane mavrične koalicije (ZL, SMC, SD, Desus) sodelovale v kakšni kampanji, prav tako kakšno bo sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Pri zadnjih niso enotna stališča, ali nagovarjati volivce, naj se vzdržijo udeležbe ali k temu, da s svojim glasom na referendumu jasno izrazijo podporo enakopravnosti vseh državljanov.

Interpretacije 90. člena

Osrednje razhajanje tako ustavnih sodnikov in pravnih strokovnjakov kot laične javnosti je interpretacija 90. člena ustave, ki pravi, da referendum o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopusten. A v odločbi ustavnega sodišča (US) piše, da referenduma ni mogoče razpisati le o zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je v svoji odločbah ugotovilo US ali pa kršitve človekovih pravic, ki jih je ugotovilo ESČP. Za laika zelo razumljivo je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju to povzel dr. Ernest Petrič: »US se ni izrekel o ustavnosti zakonske zveze dveh oseb, ampak je odločal le o tem, ali naj obvelja prepoved neposrednega izražanja volje ljudi v tem primeru. Dosedanja ureditev zakonske zveze kot življenjske skupnosti moškega in ženske ni protiustavna, niti nova ureditev, s katero se uveljavlja kot zakonska zveza tudi življenjska skupnost dveh oseb, ni protiustavna. Ker nova ureditev zakonske zveze ne odpravlja protiustavnosti, skladno z ustavno ureditvijo, kakršna velja, iz zakonodajnega postopka ni mogoče izločiti neposrednega odločanja volivcev.«

Drugačno je stališče ustavne sodnice dr. Jadranke Sovdat, ki je v ločenem mnenju zapisala: »Imamo torej prvorazredne kršitve človekovih pravic, ki jih je že ugotovilo US, in drugorazredne kršitve človekovih pravic, ki jih še ni ugotovilo US. Po mojem to ne gre.« In še: »Bojim se, da bo na podlagi večinske odločitve prizadeto sámo človekovo dostojanstvo istospolno usmerjenih oseb. Že drugič v nekaj letih se bo z dovoljenjem US, izdanim v obliki enako 'prazne' odločbe, na referendumu odločalo o tem, ali te osebe sploh smejo biti v celoti enakopravne s tistimi, ki smo drugače spolno usmerjeni, ali pa je dovolj, če se jim v neznano dolgem prihodnjem času odkrhne majhen delček po majhen delček te enakopravnosti.«

Dr. Ciril Ribičič iz katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti je komentiral, da so tedaj, ko sta se pripravljala sprememba ustave in njen 90. člen, merili na upoštevanje vsake protiustavnosti, ne le tistih, ki sta jih ugotovila US ali ESČP: »Po ustaljeni presoji US vedno presoja vprašanje ustavnosti na podlagi ustave, nikoli samo na podlagi svoje prejšnje odločitve. Celo če bi državni zbor v nasprotju z odločbo US ponovno sprejel enako zakonsko rešitev. Mislim, da bi tako moralo biti tudi, ko gre za vprašanje, ali zakon, ki naj bi šel na referendum, odpravlja protiustavnost.«

Pravnik dr. Janez Pogorelec pa se z razpisom referenduma strinja. Za TV Slovenija je dejal: »Če hočemo imeti istospolno poroko, je treba to odločitev, ker ne gre za človekovo pravico, sprejeti na neki demokratičen način, ki vključuje tudi referendum.«