Tiskane izdaje
Ljubljana – Obtožni predlog, v katerem specializirano državno tožilstvo Delovi novinarki Anuški Delić očita objavo tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), potrjuje informacije, ki jih je časnik Delo objavil novembra in decembra 2011.
Skoraj tri leta po razkritju povezav slovenske divizije neonacistične organizacije Blood and Honour s stranko SDS je zdaj jasno, da so bile navedbe Dela točne. To velja tudi za informacije, ki jih pristojni organi tedaj niso želeli komentirati, saj tožilstvo v obtožnem predlogu trdi, da je s temi podatki razpolagala Sova.
Delo je konec novembra 2011 razkrilo, da je (tedanji) neformalni vodja slovenske Blood and Honour dejaven v žirovski izpostavi SDS in v njenem tamkajšnjem podmladku ter da se je konec leta 2010 udeležil obiska državnega zbora v okviru gorenjskega podmladka SDS (SDM), sprejel pa jih je poslanec te stranke Branko Grims. Ta je nedavno v Delovih pismih bralcev trdil, da je šlo tako rekoč za naključen obisk, ki da se je odvil v okviru programa ameriškega veleposlaništva za mlade, a novica o tem obisku na spletni strani gorenjske SDM niti z besedo ne omenja kakšnega programa ZDA.
Še več, tako ob omenjenem obisku pri Grimsu kot tudi v času Delovega razkritja, je bila identiteta neformalnega vodje slovenske Blood and Honour znana vrhu oblasti, saj ga je o tem obvestila prav Sova, razkriva obtožni predlog zoper Delićevo.
2010: Med metalci granitnih kock
Maja tega leta so se sprva mirne dijaške in študentske demonstracije prelevile v nasilne, pri čemer je bilo pridržanih 30 ljudi, nekaj policistov je bilo poškodovanih in pročelje stavbe parlamenta je bilo hudo poškodovano zaradi granitnih kock, ki so jih vanj metali nekateri protestniki.
Delićeva je pred objavo za Sovo spornih člankov na policiji med drugim poskusila preveriti, ali drži, da so med temi protesti identificirali in ovadili vsaj enega člana slovenske Blood and Honour. Policija je tedaj pojasnila, da na vprašanje ne more odgovoriti, saj »ne vodi evidenc o pripadnikih posameznih subkultur v Sloveniji«.
Toda tožilstvo v obtožnem predlogu navaja, da je te podatke Sovi posredovala prav policija, in sicer v dopisu o »odklonskih ravnanjih slovenskih obritoglavcev«. Iz tega lahko sklepamo, da je bila naša informacija točna.
2011: Ob državni proslavi
Junija leta 2011 je skupina Tukaj je Slovenija, ki se javno promovira kot domoljubna, organizirala protestni shod ob dnevu državnosti. Tedaj so z žvižgi in skandiranjem sloganov, kot je »Za Slovenijo! Dol z vlado!«, zmotili tudi državno proslavo na Kongresnem trgu.
O tem dogodku je novinarka spraševala policijo, in sicer, ali drži, da je tedaj identificirala dvajset pripadnikov slovenske Blood and Honour. In tudi v tem primeru je policija odgovorila enako kot v primeru dijaških in študentskih protestov: da ob ugotovljenih kršitvah ali sumu storitve kaznivega dejanja »ukrepa enako, ne glede na kakršnokoli pripadnost ali izkazovanje za pripadnike subkulture«.
Vendar je, kot razkriva obtožni predlog, policija te informacije prav tako posredovala Sovi, zato lahko sklepamo, da držijo.
2012: Skrunitelji mirnih protestov?
Skoraj natanko leto dni po Delovem razkritju so bili protivladni protesti po Sloveniji v polnem zagonu in ob koncu novembra oziroma v začetku decembra so sicer mirne proteste z nasiljem uzurpirale doslej še neidentificirane skupine.
Po informacijah in ugotovitvah Dela pa tudi drugih slovenskih medijev naj bi bili med nasilneži najverjetneje ključni pripadniki in simpatizerji skupine Blood and Honour ter pristaši nogometnih navijačev. Vrh slovenskih neonacistov naj bi namreč tako rekoč prevzel vodenje ljubljanske navijaške skupine Green Dragons, o čemer je pred meseci poročal Večer.
Ker se obtožni predlog zoper Delićevo ne nanaša na obdobje protestov, ni jasno, ali ima Sova tudi te informacije. Toda vprašanje, ali jih – glede na vse navedeno – ima, je bržkone na mestu.
2011: Prejemniki Breivikovega manifesta
Norveški volk samotar Anders Breivik je julija pobil 77 ljudi, kmalu za tem pa se je izkazalo, da naj bi poldrugo uro pred morilskim pohodom na 1003 elektornske naslove poslal svoj manifest. V njem se je izrekel proti evropskemu multikulturalizmu in pozval vse nacionaliste, da se mu pridružijo v boju proti kulturnim marksistom in multikulturalistom.
Breivik sicer ta čas iz norveškega zapora poskuša ustanoviti fašistično stranko. Novinarka je v prvem v nizu člankov med drugim navedla svoje informacije, da naj bi Breivik nekaterim članom slovenske Blood and Honour po e-pošti poslal svoj manifest. V obtožnem predlogu zoper njo pa piše, da je Sova to vedela in da je imela informacije o tem, kdo so bili naslovniki.
Te je posredovala tedanjemu generalnemu direktorju policije Janku Goršku, v okviru druge zadeve pa tudi predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši, razkriva obtožni predlog.
