Tiskane izdaje
Ljubljana – Veliko starostnikov, katerih pokojnina ne dosega niti 450 evrov, se je po letošnjem 1. januarju, čeprav živijo v pomanjkanju, odpovedalo varstvenemu dodatku, ker nočejo obremeniti svojih nepremičnin. Na ministrstvu napovedujejo analizo razmer in tudi popravke zakonodaje.
Lani je varstveni dodatek prejemalo skoraj 50.000 ljudi, katerih pokojnine so bile nižje od 450 evrov. S 1. januarjem 2012 in uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa so varstveni dodatek »preselili« iz pokojninske blagajne v socialno, kar ni rezultat vplačanih prispevkov, kot je pokojnina, temveč socialni korektiv, odvisen od finančnega položaja.
Spremenili so se tudi merila in postopki za njegovo dodelitev, poleg dohodkov se upošteva še premoženje prejemnikov. Bistvena razlika od do lani veljavne ureditve pa je, da bodo morali dediči – tako kot socialno pomoč, po zakonu o dedovanju iz leta 1976 – izplačani varstveni dodatek vračati od zapustnikovega premoženja, razen če niso tudi sami socialno ogroženi. Na ministrstvu za delo (MDDSZ) so ob uveljavitvi zakona zagotavljali, da država vrnjena sredstva porabi za to, da jih daje drugim upravičencem, ki jih potrebujejo.
Po desetih mesecih pa so neprijetno presenečeni tako uradniki kot predstavniki upravičencev. »Na ministrstvu smo bili presenečeni nad tem, kar se je zgodilo – nova rešitev je bila oblikovana tako, da bi se višina varstvenega dodatka in število potencialnih upravičencev povečala. Po stari zakonodaji je bil dodatek vezan na pokojninsko dobo, zato je zelo malo ljudi dobivalo maksimalni znesek 450 evrov, zdaj je izenačen in omejen na 450 evrov. Se pravi, da vsak, ki ima neki prejemek, bodisi da je to starostna, družinska, invalidska pokojnina bodisi da prejema socialno denarno pomoč, ki je nižja od 450 evrov, in je trajno nezaposljiv ter mlajši od 65 oziroma 63 let, lahko uveljavi polno razliko,« je pojasnil Davor Dominkuš, direktor direktorata za socialne zadeve na MDDSZ. Potrdil je, da se je veliko ljudi odpovedalo varstvenemu dodatku. »Zdaj delamo analizo, ali bo to kakor koli vplivalo na njihov socialni položaj. Če se bo pokazalo, da so se odločali predvsem zaradi nevarnosti vračanja, čeprav imajo potrebe, bo treba zakonodajo ustrezno popraviti,« je napovedal Dominkuš.
Hiša in mizerna pokojnina
»Odzivi s terena so zelo slabi,« opaža tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mateja Kožuh Novak. »Pri nas je unikatna situacija, ki je posledica socializma, da ima človek stanovanje ali hišo, hkrati pa tako nizko pokojnino, da je ne more vzdrževati. Drugod si ljudje z nizkimi plačami ali pokojninami ne morejo privoščiti hiš,« ugotavlja Kožuh Novakova. Meni, da bi se morala država tega problema lotiti drugače. Denimo tako, da bi tiste, ki živijo sami v hišah, spodbujala, da bi si upali najti najemnike.
»Zdaj pa se samo siromaši ljudi in to je načrt, da bodo pod ceno dajali svoja stanovanja in hiše, ko ne bodo imeli več kaj jesti.« Sama je zakon sprva razumela tako, da naj bi omogočal pridobitev pomoči tudi človeku, ki ima premoženje, a je v trenutni stiski. »Vendar sem imela napačne informacije – kdor ima kaj prihranjenega, mu varstveni dodatek ne pripada, kar je nesmisel. Dejstvo pa je, da vsi upokojenci varčujemo za smrt, ker nočemo, da bi otroci imeli stroške. Prva reakcija je bila, da so vsi pobrali vse iz bank.«
Kožuh Novakova vidi enega ključnih problemov v miselnosti: »Starejši hočejo tisto malenkost, ki jo imajo, zapustiti otrokom. Zato se tudi taki, ki komaj živijo, odpovedujejo dodatku, da ne bi obremenili premoženja. To miselnost je treba spremeniti. Starejšim bo treba dopovedati, naj se z otroki dogovorijo, da jim prispevajo tistih 50 ali 100 evrov, ki bi jih sicer dobili od države, da bodo potem dobili stanovanje.«
Odpovedi domske oskrbe
»Mi smo opozorili, da bo umik varstvenega dodatka vstopnina v revščino starih. Nasprotni argument je bil, da imajo nepremičnine,« je dejal predsednik Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar. »A nepremičnina je pri nas vrednota. Stari ljudje jih čuvajo za otroke ali vnuke, poleg tega se je nepremičninski trg podrl. Samo v Ljubljani je 22.600 neprodanih stanovanj.« Po Regvarjevih besedah številni odpovedujejo domsko oskrbo, čakalnih vrst za domove naenkrat ni več, domovi se utapljajo v izgubah.
V katero smer bi utegnile iti spremembe, še ni jasno. Zamisel ob sprejetju zakona je bila, da je varstveni dodatek pravica, za katero ni bilo neposrednega vplačila, in državna pomoč, s katero se upravičencu zagotovi socialna varnost. Namen je bil, da se z njim zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov. Država prispeva k vzdrževanju nepremičnine v lasti določene osebe iz proračuna, torej iz sredstev, zbranih od vseh davkoplačevalcev, in zato ob dedovanju te nepremičnine koristi ne bi imel samo dedič, temveč se del, ki je bil financiran iz proračuna, vrne v proračun.
