Tiskane izdaje
Ljubljana – Včerajšnji referendum je drugi, po arhivskem, ki je potekal po novih pravilih, po ustavnih spremembah, ki določajo kvorum, kar pomeni, da pobudnik uspe, če je skupno število tistih, ki so ga podprli, več kot petina vseh volilnih upravičencev.
V volilnih imenikih je bilo včeraj vpisanih 1.714.050 volilnih upravičencev, od tega 1.633.652 v Sloveniji in 80.089 v tujini. Petina je torej 342.810 volivcev, se bo pa ta številka do razglasitve uradnih rezultatov zagotovo še spremenila.
Čeprav je že danes jasno, kakšna je prevladujoča volja, ki so jo izrazili volivci, bo Državna volilna komisija šele 16. februarja sprejela poročilo z uradnim izidom. Razlog, zakaj je ta rok od dneva glasovanja do razglasitve rezultatov bistveno daljši, kot so bili doslej, je bila zahteva pobudnika referenduma, koalicije Za otroke gre! V njenem imenu sta se namreč Metka Zevnik in Aleš Primc obrnila na Državno volilno komisijo z zahtevo po določitvi metodologije, kako točno se bo izračunalo število za kvorum.
Volilni imeniki, ki jih pripravi ministrstvo za notranje zadeve, namreč odražajo stanje v matičnem registru 15 dni pred glasovanjem. Ker pa v Sloveniji v povprečju vsak dan umre 51 ljudi, število upravičencev na dan glasovanja ne bo enako, zato sta Primc in Zevnikova zahtevala, da se, zavoljo poštenosti, pri ugotavljanju referendumskega izida upoštevajo morebitni umrli.
Pri DVK so zato določili formulo, po kateri se bo računal izid: številu vpisanih v volilne imenike (15 dni pred glasovanjem) bodo prišteli tiste, ki bodo glasovali s potrdili upravnih enot, ker so po pomoti izpadli iz volilnih imenikov, potem odšteli umrle od dne oblikovanja volilnih imenikov do 19. ure dneva glasovanja, in prišteli tiste, ki so umrli, a so svoj glas oddali na predčasnem glasovanju. Praviloma so smrti v domovini zabeležene v registru v štirih dneh, da se zapiše smrt v tujini, pa v povprečju traja več kot 40 dni.
Večja razlika kot leta 2012
Včeraj se je na volišča odpravilo več volilnih upravičencev, več kot 620.000, kakor ob družinskem zakoniku leta 2012. Udeležba tedaj je bila 30,31-odstotna; 233.268 ljudi (približno 45 odstotkov) je glasovalo za, 279.937 (55 odstotkov) pa proti. Če bi tedaj že veljala nova ureditev po ustavnih spremembah, kvorum ne bi bil dosežen in bi družinski zakonik obveljal.
Je pa dežurna služba ministrstva za notranje zadeve včeraj prejela 106 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Pri 62 primerih so ugotovili, da ne gre za kršitve, inšpektorat za notranje zadeve pa je na podlagi prejetih obvestil obravnaval 44 zadev. Največ, 15, se jih je nanašalo na objave v družbenih omrežjih.
Kako z zakoni naprej
»Zmagal je velik strah, ki je bil umetno ustvarjen,« je včeraj po objavi izida komentirala Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), in izrazila upanje, da se je tokrat zadnjič glasovalo o človekovih pravicah. Zdelo se ji je prezgodaj govoriti o novem zakonu, ki bi urejal pravice istospolnih parov.
Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS) je v neskladju z ustavo v delu, kjer obravnava dedovanje. Ustavno sodišče je o tem izdalo že dve odločbi, roka za odpravo neskladja sta potekla že leta 2013. Sicer je ministrstvo že v začetku lanskega leta pripravilo zakon o partnerski skupnosti, ki je že dvakrat prišel do javne obravnave. Lani spomladi ga je ustavil padec vlade, lani jeseni pa so ga spravili v predal zaradi vložitve sprememb ZZZDR, katerih pa zdaj očitno ne bo.
Zakonski osnutek, ki so ga tedaj predstavili, je prinašal nekaj bistvenih razlik: da skupnost med dvema moškima oziroma dvema ženskama ne bi bila registrirana, temveč sklenjena pred matičarjem, tako kot zakonska zveza med moškim in žensko. Partnerja pa naj bi se, denimo, morala odločiti, kako se bo kdo pisal. Predvidevali so poroko v vsem, razen v imenu. Odpravila bi se vrsta neenakosti, od zdravstvenega zavarovanja po partnerju do statusa svojca v različnih situacijah. Bi pa ZPS urejal samo razmerja v paru, in ne tudi do tretjih oseb, torej v nobenem kontekstu ne bi obravnaval otrok.
Na MDDSZ pa so za prihodnjo pomlad napovedovali tudi nov zakon o družinah, ki bi nadomestil že 40 let star ZZZDR.
