Tiskane izdaje
Ljubljana, Razkrižje – Implementacija arbitražne sodbe za vlado ni lahek zalogaj. Želje ljudi, ki jih je sodba najbolj prizadela, so različne, vladna delovna skupina jim je danes ob obisku Razkrižja in Hotize prisluhnila. Koliko bo interese ljudi vključila v intervencijski zakon, bo menda znano še ta mesec.
Da je arbitražna sodba veliko ljudi, ki živijo ob meji s Hrvaško, zelo prizadela, je ob obisku Razkrižja priznala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, ki jim je predstavila izhodišča intervencijskega zakona za zaščito pravic prebivalcev ob meji s sosednjo državo. Z Razkrižani, predstavniki desetih družin, ki so ostali na hrvaški strani, se je za zaprtimi vrati pogovarjala več kot dve uri. Po pogovoru so večinoma zadovoljni zapuščali dvorano Doma kulture. Olga Ščavničar je dejala, da se je takoj pripravljena preseliti na slovensko stran, kar osnutek zakona sicer predvideva kot skrajno možnost reševanja nastalih zagat slovenskih prebivalcev na drugi strani katastrske meje.
Tudi Vlado Mesarič, ki z družino živi na hrvaškem katastrskem ozemlju tik za slovenskim mejnim prehodom Razkrižje - Banfi, je dejal, da bodo nekaj časa še počakali, ali se bosta državi sposobni dogovoriti o kakšni primernejši rešitvi, sicer pa so se tudi oni ob primerni odškodnini pripravljeni preseliti na slovensko stran meje in svojo hišo prepustiti državi. »Ljudje so bili s ponujenim bolj ali manj zadovoljni, to je prva vlada, ki poskuša položaj rešiti, čeprav tega ni sama zakuhala, ampak krivce lahko iščemo vse od leta 1991.«
Vladna delovna skupina se bo jutri odpravila v Metliko, v četrtek pa na Obalo.
Pomembne posebne doloćbe zakona
Po junijski razglasitvi arbitražne sodbe so na upravnih enotah opravili 98 pogovorov s prebivalci, ki jih sodba najbolj prizadeva. Zdaj vladna delovna skupina ljudem ob meji predstavlja izhodišča interventnega zakona za zaščito njihovih pravic.
Izhodišča interventnega zakona zadevajo tako fizične kot pravne osebe, ki živijo na območjih, na katere se nanaša arbitražna razsodba. Z zakonom naj bi prebivalcem na teh območjih ohranili vse pravice, ki so jih imeli do uveljavitve interventnega zakona, pod določenimi pogoji pa bodo lahko pridobili tudi nekatere nove pravice. Nekatere pravice jim bodo pripadale na podlagi domneve, torej samodejno, za druge bo potrebno dokazovanje z listinami.
Pomembne so posebne določbe zakona, ki zadevajo povsem konkretna področja, kot so urejanje statusa prebivalcev (denimo oprostitev taks oziroma povrnitev stroškov), socialne transferje, zdravstveno zavarovanje (plačilo vseh prispevkov zdravstvenega zavarovanja v okviru javne zdravstvene mreže), kmetijske subvencije in lastništvo nepremičnin (pomoč države pri vpisu v zemljiško knjigo). Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki imajo sedež na Hrvaškem, bodo morali v letu dni urediti status v Sloveniji, zlasti na način, da bodo ustanovili podružnice.
Konkretno
Pri socialnih transferjih se bo za slovenske državljane še naprej predvidevalo, da imajo stalno prebivališče v Sloveniji, s čimer bodo samodejno upravičeni do teh pravic. Podobno bo na področju zdravstvenega zavarovanja; pri vseh, ki bi zaradi arbitražne razsodbe dobili drugačen status zavarovanca, bo država plačala vse obveznosti zdravstvenega zavarovanja v okviru javne zdravstvene mreže, načrtuje vlada. Slovenija bo poravnala tudi nadomestilo za subvencije kmetom, katerih zemljišča so zdaj pripadla Hrvaški, in sicer za leto 2017 in za čas aktualne finančne perspektive do leta 2020.
»Ko bo sodba implementirana, torej ko bo zarisana državna meja, bo treba urediti tudi status teh prebivalcev. Imeli bodo pravice in dolžnosti glede zamenjave dokumentov, registracije motornih vozil. Predvideno je, da so vsi ti postopki v Sloveniji takse prosti, slovenska država pa bo povrnila vse stroške, ki bodo nastali na Hrvaškem,« je po sprejetju izhodišč interventnega zakona pojasnila generalna sekretarka vlade Lidija Kozlovič. Za objekte, ki bodo prešli v Slovenijo in so imeli na Hrvaškem izdano gradbeno dovoljenje oziroma uporabno dovoljenje, bo določena domneva, da so legalni tudi v Sloveniji. Vsem lastnikom nepremičnin na Hrvaškem bo Slovenija zagotavljala tudi brezplačno pravno svetovanje pri vpisu v zemljiško knjigo.
Nadomestilo
Šestnajst gospodinjstev oziroma 35 ljudi, državljanov tako Slovenije kot Hrvaške, je izkazalo namero za preselitev na slovensko stran meje. Za to bodo dobili nadomestila, ki bo določena povsem individualno.
Lahko se tudi preselijo
Vladna delovna skupina, ki jo vodi generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, se je odpravila na tista območja, ki jih arbitražna sodba najbolj zadeva. Danes je bila v Razkrižju in na Hotizi. Po pogovoru v Razkrižju je Kozlovičeva dejala, da je bil pogovor zelo odprt. Razkriški župan Stanko Ivanušič je dodal, da so se »pri nekaterih vprašanjih z delovno skupino nekoliko približali, pri nekaterih malo manj, ostala pa je volja, da vladna delovna skupina probleme še enkrat prouči in predlaga optimalne ukrepe in rešitve. Če primernih rešitev za posameznike ne bo, se lahko prizadeti tudi preselijo,« je dejal Ivanušič.
Lilijana Kozlovič je izpostavila, da je opaziti prizadetost ljudi, ki so zaradi arbitražne razsodbe ostali na drugi strani meje. »Strinjajo se z določbami zakona, želijo pa si, da bi bili na slovenski strani meje, vendar so želje različne. Preučili bomo tako možnosti preselitve ali odškodnine in odgovore posredovali v tednu dni. Dogovorili smo se tudi, da vlada občini pomaga urediti ceste, da bo dostopnost boljša. V zelo kratkem času se bomo vrnili in predstavili natančneje pripravljene predloge.«
Ne morejo se sprijazniti
