Ustavni sodniki so zavrnili Kovačičevo pritožbo

Referendum o drugem tiru bo vendarle 13. maja.

Objavljeno
11. april 2018 14.39
Posodobljeno
11. april 2018 14.39
jer Drugi tir, Slovenske železnice
A. S. H., STA
A. S. H., STA

Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo brez dvoma 13. maja. Ustavni sodniki so zavrnili pritožbo pobudnika referenduma Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije (DVK) o datumu ponovljenega glasovanja. Kovačič si je prizadeval, da bi ga izvedli skupaj z volitvami.

DVK je po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid lanskega referenduma, ponovno glasovanje razpisala za 13. maja, Kovačič pa se je na sklep pritožil že naslednji dan. Prepričan je, da bi morali datum ponovnega glasovanja združiti z volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi, obenem pa bi prihranili proračunska sredstva. Vlada je v torek DVK za ponovno glasovanje na referendumu iz proračunske rezervacije prerazporedila 3,8 milijona evrov.

Datum glasovanja je Kovačič neuspešno izpodbijal že drugič, saj se je s podobno pobudo na ustavno sodišče obrnil že pred lanskim glasovanjem. Poleg sklepa volilne komisije je Kovačič na ustavnem sodišču izpodbijal tudi dele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma. Tudi to pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti so ustavni sodniki zavrnili.

Kovačič je v tokratni pobudi izpostavil, da DVK dan glasovanja določa tako, da bo en teden referendumske kampanje potekal v času prvomajskih praznikov in šolskih počitnic. To pomeni poseg v pravico glasovanja na referendumu, ker bo omejena dobra informiranost volivcev oziroma njihova seznanitev z vsebino zakona ter z argumenti za in proti, je prepričan Kovačič. DVK bi morala po njegovem mnenju izbrati tisti datum, pri katerem obstaja verjetnost čim večje udeležbe. To je 27. maj ali 3. junij, ko bodo domnevno potekale volitve poslancev v DZ.


Pobudnik referenduma Vili Kovačič. Foto: Mavric Pivk/Delo

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da je v primeru, ko gre za določitev novega datuma glasovanja potem, ko pristojno sodišče razveljavi glasovanje, na katerem so volivci enkrat že glasovali, razumno, da se novo glasovanje izvede čim prej. Roki, ki jih določa zakon, to omogočajo. Pri tem je to, kako je DVK zakon razlagala, stvar presoje konkretne odločitve, ne pa stvar ocene ustavnosti zakona, so zapisali.

Izvajanje kampanje med krajšimi počitnicami ali prazniki samo po sebi ne pomeni, da je kampanja onemogočena v celoti oziroma neučinkovita ali otežena, so zapisali na ustavnem sodišču. Kot so dodali, v čas počitnic pade šest dni kampanje, pri čemer so le trije dnevi državni prazniki. Pa tudi sicer po mnenju ustavnega sodišča ni mogoče posplošeno trditi, da počitnice ali prazniki nujno prizadenejo učinkovitost kampanje.

Odločitev ni bila soglasna

Odločitev ni bila soglasna, saj je odklonilno ločeno mnenje spisal Klemen Jaklič, delno ločeno mnenje pa tudi Marko Šorli. Jaklič je med drugim izpostavil, da je imela DVK za določitev dneva glasovanja na referendumu na voljo več datumov, izmed katerih bi jih kar nekaj pravico do referenduma omejilo bistveno manj kot drugi. Tudi Šorli se s kolegi ni strinjal z delom izrekom sklepa, s katerim je bila zavrnjena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa o določitvi datuma ponovnega glasovanja.

Pobudnik referenduma, ki je bil prepričan, da mu bodo ustavni sodniki ugodili, je v primeru neuspeha na referendumu že napovedal pritožbo na izid ponovnega glasovanja, če bo tudi tokratna kampanja nepoštena. »Cirkus bomo vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo,« je dejal ob predstavitvi stranke Davkoplačevalci se ne damo več.

S pobudo o združitvi datumov se je obrnil tudi na predsednika republike Boruta Pahorja, a so v njegovem uradu pojasnili, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom. Na sklep DVK pa se je pritožil tudi na vrhovno sodišče, a je to pritožbo zaradi nepristojnosti zavrglo.