Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustavno sodišče je kot očitno kršitev ustave soglasno odpravilo odločitev večine v državnem zboru, ki je lani predsedniku SDS Janezu Janši odvzela poslanski mandat in se pri tem sklicevala na določbo zakona o poslancih.
Sodniki so, ker zakon o poslancih Janši ni zagotavljal učinkovitega sodnega varstva, razveljavili tudi ta zakon in parlamentu naložili, naj ga popravi v letu dni.
V DZ niso poslušali opozoril pravne službe
Odločitev o neustavnosti poslanskega zakona ni presenetljiva, ustavni sodniki so jo napovedali že v odločitvi novembra lani, s katero so zadržali izvršitev sklepa večine poslancev državnega zbora, ki so sklicujoč se na zakon o poslancih ugotovili prenehanje mandata Janeza Janše.
Kot smo poročali je zakonodajno-pravna služba odvzemu mandata lani, ker Janša ni bil obsojen med mandatom, ves čas nasprotovala, zaradi česar je koalicijska večina celo ustanovila novo skupino pravnikov, da bi pripravila drugačno pravno mnenje. Spisali so ga: Franc Grad, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič, Aleš Zalar in Dino Bauk.
V razlagi danes objavljene sodbe je ustavno sodišče opozorilo, da 82. člen ustave dopušča možnost, da zakon določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca (tako imenovana neizvoljivost) in torej izrecno pooblašča zakonodajalca, da sme pogoje neizvoljivosti predpisati z zakonom (tako imenovani zakonski pridržek). Neizvoljivost onemogoča že samo kandidiranje na volitvah. Glede na to izrecno predvideno možnost v ustavi se tretja alineja prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih, opozarja ustavno sodišče, ne more nanašati tudi na primere, ko je razlog za prenehanje mandata obstajal že v postopku potrjevanja kandidatur.
Raztegovanje je poseg v pasivno volilno pravico
Ker je zakonodajalec opustil ureditev vprašanja neizvoljivosti, ne more zakonske določbe, ki sicer nesporno ureja predčasno prenehanje poslanskega mandata iz razlogov, ki so nastali šele med izvrševanjem mandata, z razlago pomensko raztegniti tako, da dopušča poseg v volilno pravico tudi iz razlogov, ki so nastali že v postopku kandidiranja. Taka razlaga bi pomenila prikrito uvedbo pravil, ki dejansko učinkujejo kot neizvoljivost.
Neizvoljivost je tako pomemben institut volilnega prava in je tudi sam po sebi tako hud poseg v pasivno volilno pravico, da bi moral biti izrecno in nedvoumno zakonsko urejen, je zapisano v sodbi, ki jo objavljamo v celoti.
»Poslanci smo bili pred težko odločitvijo«
Poslanka SMC Lilijana Kozlovič je v odzivu na odločbo sodišča poudarila, da so bili poslanci ob odločanju o prenehanju njegovega mandata pred izjemno težko odločitvijo. Na to kaže tudi dejstvo, da je ustavno sodišče za odločitev potrebovalo več kot pol leta, je dejala.
Kozlovičeva je v izjavi za medije še pojasnila, da je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona o poslancih z ustavo. »Ugotovilo je, da gre za protiustavno pravno praznino, zato je tudi odpravilo sklep državnega zbora, na podlagi katerega je bila sprejeta odločitev,« je dejala.
Zaab odločitev sodišča ne preseneča
V Zaab jih odločitev sodišča ne preseneča, in sicer predvsem zaradi predhodnih odločitev ustavnega sodišča, so zapisali v izjavi. Po njihovem mnenju je treba zagotoviti primerno sodno varstvo poslancev, prav tako pa je treba v zakonu o volitvah v DZ natančneje določiti pogoje neizvoljivosti.
Kot menijo v Zaab, je treba odvzem poslanskega mandata urediti skladno z ustavo in zagotoviti, da se glede na samo naravo pasivne volilne pravice in nemotenega delovanja zakonodajne veje oblasti zagotovi primerno sodno varstvo.
Glede odprave sklepa o prenehanju mandata poslanca SDS Janeza Janše pa so zapisali, da se je ustavno sodišče postavilo na stališče, da lahko funkcijo poslanca opravljajo tudi pravnomočno obsojeni posamezniki, ki prestajajo kazen zapora, če so bili obsojeni pred kandidaturo na volitvah oziroma pred nastopom funkcije poslanca. »Razlog za takšno stališče sodišča je dejstvo, da zakon o volitvah v DZ ne določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca,« so navedli.
Odziv Janše
Na sodbo se je na twitterju odzval predsednik SDS Janez Janša. Objavljamo tvita.
